Človeštvo je v avgustu za letos porabilo vse naravne vire, v Sloveniji pa jih porabimo toliko, kot da imamo na razpolago tri Slovenije. Naravne vire, ki so nam bili na voljo v letu 2020, smo porabili že bistveno prej kot preostali svet, in sicer že v aprilu. To pomeni, da smo za letos porabilo vse naravne vire, ki jih Zemlja lahko obnovi v enem letu. Letos smo to točko dosegli dobre tri tedne kasneje kot v lanskem letu, k čemer so prispevali tudi ukrepi, sprejeti zaradi globalne epidemije. Podatki kažejo, da je v tem času prišlo do zmanjšanja sečnje lesa za 8,4 odstotka in manjših izpustov iz prometa za 14,5 odstotka. Ti dve gospodarski dejavnosti največ prispevata k ekološkemu odtisu.
Globalna mreža za okoljski odtis in Schneider Electric spodbujata dialog in podajata koristne smernice za povečanje blaginje človeštva v e-knjigi Strategije za doseganje združljivosti enega planeta, ki lahko tudi podjetjem pomaga ostati konkurenčen v svetu, v katerem podnebne spremembe in omejeni viri postajajo vse pomembnejši dejavniki. E -knjiga je dosegljiva na spletni strani www.se.com (sustainability-overshoot-day).
Globalni hektar
Ekološki odtis velja za enega izmed najbolj celostnih kazalcev trajnosti na področju okolja. Z njim spremljamo porabo naravnih virov in obnovitveno sposobnost površin, ki jo prebivalstvo potrebuje za ohranjanje svojega načina življenja. Če porabimo več od obnovitvene sposobnosti narave, govorimo o ekološkem deficitu. Enota za spremljanje ekološkega odtisa je globalni hektar.
2020 – 60 odstotkov prevelika poraba naravnih virov
Manjšanje ekološkega odtisa zaradi globalne pandemije – ki je daleč od načrtovanja spremembe, potrebne za doseganje ekološkega ravnovesja in dobrega počutja ljudi – dokazuje, da je vzorce porabe naravnih virov mogoče spremeniti v kratkem času, vendar ob skrbnem načrtovanju. Človeštvo trenutno porabi 60 odstotkov več virov, kot jih je mogoče obnoviti. To pomeni, da živimo, kot da bi imeli na razpolago 1,6 planeta.
Tudi v Sloveniji ekološki odtis presega obnovitveno sposobnost Zemlje. Porabimo toliko, kot da bi imeli na razpolago tri Slovenije. Naravne vire, ki so nam bili na voljo v letu 2020, smo porabili že bistveno prej kot preostali svet, in sicer 26. aprila. K ekološkem odtisu največ prispevamo z ogljičnim odtisom, ki je posledica netrajnostne rabe energije, predvsem v gospodinjstvih in v prometu.
Dan okoljskega dolga (Earth Overshoot Day) se je v letu 2020 premaknil za tri tedne naprej, če ga primerjamo z letom 2019. A razlog, da smo ta dan letos obeležili 22. avgusta, ni v izboljšanem ogljičnem odtisu Zemlje, ampak je pandemija koronavirusa COVID-19 povzročila močan upad človeške aktivnosti.
Strategija razvoja Slovenije za zmanjšanje ogljičnega odtisa za 20 odstotkov
Za potrebe zmanjšanja ekološkega odtisa (in s tem ekološkega dolga), smo se v Sloveniji v okviru Strategije razvoja Slovenije, ki je bila sprejeta leta 2017, zavzeli za 20-odstotno zmanjšanje odtisa do leta 2030 (glede na podatke iz leta 2013).
Poraba naravnih virov v Sloveniji, vir Komunala Ajdovščina
Ministrstvo za okolje in prostor je, v sodelovanju z Agencijo za okolje, pripravilo predlog ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, več rabe obnovljivih virov energije, ter učinkovitejše upravljanje gozdov. Z njihovim izvajanjem bi prispevali tudi k blaženju in prilagajanju podnebnim spremembam, izboljšanju kakovosti zraka in voda.
Izračuni projekcij pa kažejo, da bodo potrebni dodatni napori za dosego cilja, ki ga za ekološki odtis izpostavlja Strategija razvoja Slovenije.
