Molekula zraka s severnega pola v dveh dneh prispe do Evrope, zato je jasno, da na planetu vse vpliva na vse. Z vrtanjem ledenih plasti in ugotavljanjem stanja za desettisoče let nazaj smo ugotovili, kaj se je dogajalo prej. Rezultati so porazni, kljub temu, da nekateri vztrajno trdijo, da se ne dogaja nič posebnega. Količine ogljikovega dioksida in metana so v našem stoletju poskočile za več kot 80%.
 |
Količina teh dveh plinov pa je od leta 2000 poskočila za 30%, kar pomeni, da se dogaja ravno nasprotno od tega, kar bi želeli doseči. Problem je v tem, da nam ne uspeva zmanjševati izpustov, velik del denarja pa se namesto v sonaravne tehnologije že preliva v odpravo posledic okoljskih sprememb, medtem pa dimniki veselo puhajo naprej. Z dimniki pa so mišljeni vsi viri onesnaženja, od namerne izdelave proizvodov namenjenih hitremu odmetavanju, do izjemno nevarnega metana, ki ga izločajo mnogo prevelike črede klavnih živali. Povprečni Zemljan v svojem življenju poje 8 krav, 33 svinj in 270 piščancev, dolgoročno pa takih živinorejskih obremenitev planet enostavno ne bo prenesel.
Človek je res čudna kreatura. Najprej se prenažira in nato drvi v fitnes centre, kjer brezkoristno poganja telovadne naprave, višek toplote in znoja pa odvaja skozi prezračevalne in hladilne naprave, za kar porablja dodatno elektriko. Nato plane na ribiške ladje in besno lovi rake, ki jih nato izbranci, ki so že tako siti vsega, požirajo samo zato, da bi lahko drugim dokazali, da si kaj takega lahko privoščijo. Pri tem drugi, ki spoznavajo idiotskost tega početja ustanavljajo farme, kjer z velikim trudom gojijo morske živali, ki jim grozi izumrtje in jih nato spuščajo nazaj v morje. V ozadju vseh sedanjih kriz, od finančne do prehrambene v resnici stojijo klimatske spremembe, kar bo z vsakim dnem postajalo bolj očitno.
Običajna izmenjava temperature med hladnimi in toplimi področji planeta se je iz dosedanjih počasnih procesov spremenila v hitre spremembe, ki so s stališča meteorologije bolj podobne eksplozijam, posledice pa gledamo vsak dan v poročilih. Vedno redkejši pristaši teorije ohlajanja sicer opozarjajo, da smo podobne dogodke v preteklosti že videli. To je res, vendar še nikoli v tako hitrem zaporedju.
Predvidevanje poplav, prilagajanje rečnih korit, izdelava nasipov ali postavljanje razbremenilnih razlivnih področij, že sedaj stanejo veliko davkoplačevalskega denarja. Nekaj nemških proizvajalcev bo sicer zaslužilo s prodajo oken in vrat, ki zdržijo pritisk poplavne vode, vendar bi bilo bolje, če tega proizvoda nikoli nebi potrebovali. V zadnjih letih se je tudi naraščanje morske gladine pospešilo in znaša trenutno 3 mm na leto. Je ena od komaj vidnih vendar najneprijetnejših posledic klimatskih sprememb, saj se veliko ljudi, tovarn in energetskih objektov nahaja tik ob morju. Dodatni problem je še erozija, ki jo nevihte pospešujejo in obalo, skupaj s stavbami, dobesedno odplavljajo v morje. To poteka malo počasneje vendar vztrajno, zato za objavo v poročilih ni zanimivo.
Prepričanje, da bodo znanstveniki zadnji trenutek našli rešitev za vse probleme, ki so posledica brezumnega in tako imenovanega »stalnega razvoja in rasti« morda izhaja iz receptov scenaristov ameriških akcijskih filmov, z resničnim stanjem pa nima veliko skupnega. Ena od novejših rešilnih idej ponovno sloni na napačni predpostavki, saj spet odpravlja posledice in ne vzrokov. To trditev še najbolje ilustrira nova ideja o hlajenju planeta z umetnimi oblaki. Drobne kapljice vode bi brizgali na velike višine in ustvarili oblake, ki bi lahko odbili do 52% sončnega sevanja ter tako pomagali ohlajati planet. Za tvorjenje oblakov bomo potrebovali veliko energije, ki bi jo lahko pridobili s fotovoltaiko. To pa ne bo delovalo, saj bodo oblaki zasenčili module in elektrike bo premalo. Poleg tega je voda v ozračju eden od pospešujočih toplogrednih faktorjev.
Naši vnuki ne bodo mogli verjeti, kakšni tepci so bili njihovi starši in dedje. Vse svoje delovanje, transport, bivanje in ogrevanje so osnovali na nafti, čeprav je bilo že hitro jasno, da je ta vir energije in surovin končen. Ob spoznanju, da smo pred nekaj leti dosegli vrh črpanja nafte in da zaloge sedaj dokazano padajo, se ni nič spremenilo, saj se sistem kotali dalje, brez ozira na podatke in grozeče posledice.
Naravni in fizikalni zakoni so nepremakljivi in jih ne bomo mogli prelisičiti z nobeno tehniko. Zato bi bilo najpametneje, da spet in čim prej prisluhnemo naravi, prilagodimo svoje želje možnostim planeta, in to kljub vsem reklamam in nategom, ki nam jih v sekundnem taktu servirajo služabniki najboljšega družbenega sistema. Rešitev je v spremembi pogleda na svet in vsakodnevni izvedbi velikega števila majhnih premikov, ki bodo planet spet zakotalili v sonaravno smer.
Ples vampirjev, ki s svojimi dejanji in vsiljeno filozofijo stalne rasti in napredka neusmiljeno izsesavajo neobnovljive vire planeta se približuje zaključku, organizatorji pa se počasi in ritensko umikajo proti svojim katakombam. Račun za odpravljanje posledic pa bodo plačali tisti, ki lahko še vedno razmeroma mirne vesti stopijo na sonce, ki bo čez nekaj trenutkov zagotovo spet vzšlo.
