Po mnenju strokovnjakov Slovenija ne izkorišča razpoložljivega vodnega potenciala za pridobivanje električne energije. Proizvodne zmogljivosti bi lahko podvojili.
Potenciali na slovenskih rekah
V Sloveniji imamo možnosti gradnje majhnih in srednje velikih hidroelektrarn. Za pridobivanje elektrike izkoriščamo reke, Savo, Dravo in Sočo. V prihodnje se med energetsko zanimive reke umešča tudi Mura, priprave na prvo hidroelektrarno že potekajo, ki bi naj bila zgrajena do leta 2020. Predvidene so t.i. pretočne elektrarne, ki imajo manjši vpliv na okolje in so družbeno sprejemljivejše.
Investicije se načrtujejo na že znanih rekah, novih gradenj, predvsem srednjih in manjših elektrarn, kot tudi posodobitev obstoječih elektrarn. Do leta 2020 se na reki Savi predvideva izgradnja večih hidroelektrarn. Gradnje se predvidevajo tudi na reki Soči in Idrijci, kjer bo šlo predvsem za manjše hidroelektrarne. Na reki Dravi, na kateri se v Sloveniji proizvede največ elektrike iz vodne energije, potekajo obnovitvena dela na obstoječih hidroelektrarnah. Obnovitve pa bodo zagotovile nadaljnje delovanje elektrarn, tudi za prihodnjih 60 let.
 Pretočna HE Vuzenica (vir: www.hse.si). Pretočne elektrarne nimajo akumulacijskega jezera ali pa je le to majhno. Prednost je enostavnejša gradnja in manjši vpliv na okolje. |
HE Brežice
V začetku leta 2011 je v prostorih Občine Brežice, Občine Krško ter Ministrstva za okolje in prostor v Ljubljani potekala javna razgrnitev Državnega prostorskega načrta (DPN) za Hidroelektrarno Brežice. Po prvotnih planih pa bi bila lahko HE Brežice zgrajena do leta 2016.
Ovire pri gradnji
Gradnja hidroelektrarne pomeni velik poseg v prostor, umeščanje in usklajevanje z vsemi zainteresiranimi javnostmi predstavlja pa dolgotrajen proces, ki lahko traja dlje, kot izvedbeni projekt gradnje hidroelektrarne. Druga večja ovira so zahtevni, dolgotrajni upravni postopki in pridobivanje dovoljenj ter koncesij. Tretji izziv so zavarovana območja rek, kot primer Natura 2000.
Akcijski načrt določa rast OVE
Da bi zagotovili 25% delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije do leta 2020, bo potrebno pospešiti investicije tudi na področju hidroenergije. Po trenutnih ocenah bi bilo treba proizvodnjo energije iz obnovljivih virov iz leta 2005 do leta 2020 podvojiti.
Poenostavitev upravnih postopkov
Načrti upravljanja z vodami bodo dopolnjeni do leta 2012. Akcijski načrt določa poenostavitev in pospešitev upravnih postopkov za dodeljevanje vodnih pravic. Predvidene so dopolnitve prostorskih načrtov. Nosilec priprave dopolnitev načrtov upravljanja z vodami z namenom hitrejšega in za vodno okolje sprejemljivega umeščanja hidroelektrarn v vodno okolje je ministrstvo, pristojno za vode.
Elektrarne na Muri – da ali ne
Za gradnjo elektrarn na Muri je bilo pripravljenih že veliko študij, ideje so stare več deset let. Tudi Dravske elektrarne Maribor (DEM) se že od leta 2005, ko so od vlade dobile koncesijo za energetsko izrabo Mure, ukvarjajo s pripravami na gradnjo. Krešejo se mnenja, predstavljajo se študije, a vendar končne odločitve še ni. Okoljevarstveniki (npr. Zveza društev moja Mura, DOPPS) opozarjajo na škodljive vplive na okolje v primeru gradnje elektrarn na Muri, opozarjajo na razvrednotenje rečnega ekosistema, na mednarodno pomembne populacije ptic, na zaščiteno območne Natura 2000. Iz medijev je razbrati tudi nezadovoljstvo nad načinom, kako se študije o gradnji elektrarn predstavljajo lokalnim skupnostim, ker vanje niso bile vključene vse zainteresirane javnosti.
Po drugi strani so v študijah, ki jih predstavlja DEM, navedeni, poleg nekaterih negativnih učinkov, tudi pozitivni učinki predvsem na področju gopodarstva in kmetijstva, hkrati pa bi gradnja pozitivno vplivala na doprinos energije iz obnovljivih virov v Sloveniji.
Na področju hidroenergije je bilo v letu 2005 981MW instalirane moči v hidroelektrarnah in proizvedene 4.099GWh elektrike. |
| Akcijski načrt napoveduje do leta 2020 povečanje instalirane moči na 1.354 MW in proizvedene elektrike na 5.121GWh. |
Ali bo torej Mura z ali brez elektrarn, ali se bo našel konsenz in pravilna umestitev v prostor, ki bo zadostno sprejemljiva za vse strani? Po navedbah medijev (vir: DELO) »so dosedanje študije pokazale, da veriga povezanih elektrarn, kot jih predvideva uredba iz leta 2005, ni primerna, zato bo treba nove možnosti z upoštevanjem vseh omejitev poiskati v postopku sprejetja nacionalnega energetskega programa (NEP) in državnega prostorskega načrta. Podpis koncesijske pogodbe so v DEM za konec lanskega leta napovedovali, ker bi v tem času NEP skupaj z nekaterimi pogoji za gradnjo elektrarn že moral biti sprejet.« •
vir: Akcijski načrt OVE 2010-2020
erevija varčujem z energijo hidroelektrarna sava mura drava varčevanje energije energetika
