Odpadke naše potrošniške družbe zbiramo, ločujemo, ponovno
uporabimo ali uničimo. V povprečni evropski državi na leto odvržemo več sto
milijonov ton smeti. Čeprav imamo z odpadki probleme, so surovine v njih vedno
dragocenejše. Smeti so že davno postale multimiljarden evropski in svetovni
posel. Čeprav za recikliranje nekaterih odpadkov porabimo stokrat več energije,
kot bi jo za nov izdelek, je ta način prestrezanja surovin postal usoda
potrošniške družbe.
Posel s smetmi je postal multinacionalna zadeva, podjetja se med seboj pulijo za vse, kar je v njih vrednega. Tudi znanstveniki se ukvarjajo z ločevanjem in razstavljanjem smeti na drobne sestavne dele, saj kaže, da bodo gore odpadkov jutri postale največji vir pomembnih surovin.
Nekoč smo smeti odmetavali
Vedno strožji zakoni predpisujejo ponovno uporabo odpadkov, zato se iz družbe smetilcev spreminjamo v reciklatorje, katere cilj je ponovna uporaba. Brez ločevanja odpadkov na steklo, papir, plastiko in kuhinjske odpadke sistem ne bo več deloval. Smeti s tem ponovno zaživijo, energija in vredne snovi v njih pa postanejo zaželeno blago. V ozadju se bije tiha vojna, saj je samo poraba energije v zadnjih desetletjih zrasla za več kot dve tretjini, da surovin sploh ne omenjamo. Kmalu bomo smetilci imeli od njih korist, mogoče nam bodo za naše odpadke celo plačevali.
Ločevanje
V Evropi tudi na tem področju vodijo Nemci. So narod, ki je
pripravljen disciplinirano izvajati razne naloge, čeprav tudi pri njih preveč smeti
obtiči na nepravih mestih. Za ponovno uporabo je današnje ločevanje odpadkov
prvi pomemben korak. Raziskovalci trdijo, da iz ogromnih kupov smeti lahko
pridobimo surovine, ki bodo zmanjšale odvisnost od premoga, plina in nafte.
Sodobno strojno sortiranje deluje skoraj brez napak, zato je vprašanje, ali bo
ročno ločevanje, ki ga opravljamo potrošniki, v prihodnosti še smiselno.
Suha in mokra kanta
V teku je preizkus ločevanja odpadkov na samo dve posodi, s čimer želijo raziskovalci odpraviti zmešnjavo z ročnim ločevanjem. V mokro posodo bodo spadali kuhinjski odpadki, papirnati robčki in plenice, ki jih bodo kompostirali ali sežgali. V suho posodo pa bomo odmetavali vse vrste plastike, kovino in električne aparate, ki jih bodo stroji sortirali in reciklirali. Vse to zaradi ugotovitve, da kljub disciplini, 40% odpadkov konča v napačni posodi, poenostavljen sistem pa naj bi to težavo odpravil.
Do sedaj smo papir in steklo dobro ločevali in skoraj vse ponovno uporabili, kar pa ne velja za ostale odpadke, ki jih samo v Nemčiji zberejo za 14 milijonov ton letno. Do sedaj so veljali za neuporabne, čeprav so snovi v njih še kako zanimive. Del teh smeti Nemci sedaj deponirajo in varujejo kot zalogo surovin za prihodnost.
Nove sortirnice
Trenutno deluje najsodobnejša sortirnica v Oppinu, kjer ločujejo odpadke treh milijonov prebivalcev Nemčije, eden od vzrokov za to pa so odpadki iz plastike, ki trenutno spadajo v finančno najzanimivejši odpadek.
Na preko sto tekočih trakovih se prevažajo kozarčki od
jogurta, tube za zobno pasto in plastenke, ki jih hitri stroji ločujejo glede
na vrsto plastike. Posebne infrardeče kamere imajo pri tem ključno vlogo, saj
lahko v delčku sekunde med sabo ločijo različne vrste plastike in to po odsevu.
Po prepoznavanju, posebne zračne šobe odpihnejo posamezne kose na drug
transporter, pri čemer lahko kamere med seboj ločijo več kot 25 vrst plastike,
ki jo novi lastniki nato prodajajo naprej. Iz plastenk, za katere Kitajci
plačajo do 250€ za tono, bodo izdelali niti in tkanino za puloverje, druge
vrste pa bomo sami predelali v transportne zaboje, žlebove ali škatlice za
zgoščenke. Smetarska industrija želi kupiti še bolj dovršene stroje, ki bodo
sposobni ločiti čisto vse sestavine smeti. Zaenkrat so za avtomatske linije
najbolj moteče plastične vrečke, ki povzročajo največ zastojev.
Vračanje k vračanju
Amerikanci so izbrali Danske strokovnjake, ki so za njih izdelali preko 200 scenarijev in primerjali kurjenje, zakopavanje in recikliranje. Ugotovili so, da je recikliranje najboljša rešitev v kar 83% primerov. Zganili so se tudi Britanci, ki so s pametno obdelavo smeti tako zmanjšali izpuste toplogrednih plinov, kot da bi s cest odstranili 3,5 milijonov avtomobilov, saj so z recikliranjem zmanjšali sežiganje.
Prihranki energije zaradi recikliranja so visoki, saj
prihranimo za prestrežen aluminij 95%, plastiko 70%, jeklo 40%, papir 40% in
steklo 30% energije. Zaenkrat se zbiranje in dobički ne pokrijejo, z odpadki
imamo torej izgubo. Pričakujemo lahko še vračanje plastenk, ki so ga Nemci že
uvedli. Kdor je že 
poizkusili vračati steklenice v avtomat nakupovalnega centra
ve, da je zmešnjava na tem področju popolna, saj proizvajalci uvajajo vedno
nove nestandardne oblike, ki niso standardne in jih stroj zavrača. To je tudi
eden od primerov, ki vračanja embalaže zagotovo ne vzpodbuja.
Slika 1: Način snemanja s kamero in ločevanje odpadkov s curkom zraka
Slika 2: Nekatere evropske države bodo morale ravnanje z odpadki posodobiti
Slika 3: Piramida dobrih in slabih načinov ravnanja z odpadki
Slika 4: Zakopavanje odpadkov je potrebno zmanjšati ali ga celo odpraviti
