Ne zavedamo se lastnih potencialov trajnih virov energije
Odločitve o energetiki namreč pomenijo tudi odločitev o tem, kakšen zrak bomo dihali, kakšno gospodarstvo bomo razvijali, koliko okoljskih bremen bomo pustili našim zanamcem ter kako socialno pravična bo energetska tranzicija za vse prebivalce, menijo na Greenpeacu.
 |
Slovenci smo energetsko zavozili na več področjih. Gradimo ogromne in predrage elektrarne, namesto da bi uvajali pametno električno omrežje in razpršeno proizvodnjo elektrike in toplote.
Nemci so lani, kljub izjemnemu gospodarskemu vzponu, porabili kar za 4,8% manj energije kot predlani, mi smo porabo zmanjšali za borih 0,3%, verjetno zaradi slabše kupne moči in ne zaradi varčevalnih ukrepov. Zato je na področju varčevanja energije potrebno uporabiti vse možne prijeme, zmanjšati porabo na vseh področjih, uporabiti varčne aparate in spremeniti navade.
Razvojna sredstva, ki bi se naj v Sloveniji namenjala za posamezno energetsko področje, glede na vir energije, še niso predvidena, hkrati pa, ko nova zakonsko določena strategija stopi v veljavo, cilji za državo niso zavezujoči, hkrati se sprašujemo ali bo možno brez konkretno začrtanih investicij, cilje doseči na rok.
Po mnenju Združenja za energetsko neodvisnost Slovenije, ZENS, je potrebna bistveno večja zastopanost obnovljivih, bolje rečeno, trajnih virov energije, kjer v primerjavi z EU zaostajamo, posebaj s prestrezanjem energije zemlje, vetra in sonca. V novi energetski strategiji, ki bo začrtana v novem EKS (Energetskem konceptu Slovenije) tudi ni predvideno povečanje rabe le-te.
Na Greenpeacu so o novo nastalem predlogu Energetskega koncepta Slovenije povedali:« Sicer Energetski koncept Slovenije zasleduje cilj »nizkoogljičnosti«. A ne sme se zgoditi, da bi pod slogani nizkoogljičnosti in trajnosti neupravičeno dajal prednost jedrski energiji. V nadaljnjem postopku morajo biti vsi viri energije enakovredno ocenjeni in nujno si moramo odgovoriti na vprašanji, kako zagotoviti pravočasno in pravično opustitev premoga ter ali je jedrska energija za državljane sprejemljiva, še posebej gradnja dodatne jedrske elektrarne v Krškem (NEK II).
Energetska strategija z novim Energetskim konceptom zadeva vse državljane
Hkrati na Greenpeacu poudarjajo, da od EKS tako tudi še naprej pričakujejo, da bo sledil načelu demokratičnega odločanja, pri čemer mora imeti civilna družba možnost soodločanja in sodelovanja pri pripravi, umeščanju in razvijanju strategij. Določiti mora cilje na področju oskrbe z energijo na podlagi verodostojnih projekcij gospodarskega in družbenega razvoja, zagotoviti okoljsko in družbeno sprejemljivo pridobivanje energije ter pri ocenjevanju in primerjanju tehnologij upoštevati eksterne stroške vseh energetskih virov.
Energetski koncept Slovenije mora zagotoviti pot tranzicije v energetski sistem, ki bo temeljil na učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije ter predvidel prehod iz monopolne v množično in razpršeno proizvodnjo energije, pri čemer bodo državljani, lokalne skupnosti ter mala in srednja podjetja vključeni v nove investicije. In nenazadnje, od Energetskega koncepta Slovenije pričakujejo, da bo zagotovil vzpostavitev energetskega sistema, ki bo omogočal večjo participacijo državljanov in njihovo skupno odločanje o lastni prihodnosti.
|
Prihodnost slovenske energetike v času rekordnih temperatur V letu 2016 podiramo globalni temperaturni rekord. Zato je nujnost energetske tranzicije še toliko bolj očitna in glasno trka na našo državljansko vest. Natanko pred enim letom (avgusta 2015) smo s strani Ministrstva za infrastrukturo dobili prvi uradni vtis o prihodnosti slovenske energetike. Lani poleti je Ministrstvo odprlo javno obravnavo predloga usmeritev za pripravo Energetskega koncepta Slovenije (EKS) – t.i. osnovnega razvojnega dokumenta, ki bi naj nastavil smernice slovenske energetike za naslednjih 20 oz. 40 let. Kar sledi v novem energetskem konceptu je zaskrbljujoče, saj ne ponuja odločne poti prehoda na obnovljivo energijo, temveč utira pot dolgoročni rabi jedrske energije v Sloveniji in kurjenju premoga v Šoštanju še do leta 2054. V sklopu javne razprave smo se takrat Greenpeace Slovenija in društvo Focus zavzeli, da bi EKS zagotovil: strategijo za energetsko tranzicijo v sistem, ki temelji na učinkoviti rabi energije in OVE, trajnostno, okoljsko in družbeno sprejemljivo proizvodnjo in rabo energije, aplikacijo načela ’’energetska učinkovitost na prvem mestu’’ (Energy Effiiciency First Principle), kakor tudi prehod na 100 % OVE do leta 2050, ter demokratizacijo energetskega sistema.
Kaj se je z Energetskim konceptom dogajalo zadnje leto? Na začetku leta 2016 je Ministrstvo predstavilo predloge, ki so prispeli tekom javne razprave, spomladi pa smo se udeležili delavnice na temo “virov energije za trajnostno oskrbo Slovenije”. To je bila prva v seriji več delavnic, ki bi jih naj Ministrstvo izvedlo v okviru posvetovalnega procesa o EKS. Po prvotnih načrtih Ministrstva pa bi se naj javnost seznanila z osnutkom EKS že konec leta 2016. A v ta načrt lahko upravičeno dvomimo. Glede na informacije, objavljene na spletni strani Ministrstva, dolgoročne energetske bilance in strokovne podlage, na podlagi katerih bi se naj EKS pripravil, še niso bile naročene. Če bomo ostali odvisni od fosilnih goriv, bomo pristali v potencialno katastrofalni spirali kopičenja emisij toplogrednih plinov in vse ekstremnejših posledic za podnebje. Premog bomo morali v Sloveniji nehati kuriti pred letom 2054. A ta proces mora biti voden premišljeno, pri čemer mora biti zagotovljena pravična tranzicija za skupnosti, ki so trenutno odvisne od premoga (npr. nacionalni program poklicnih prekvalifikacij). In če se kot rešitev za podnebne spremembe dandanes velikokrat omenja jedrska energija, je to lažna rešitev. Karkoli bi jedrska energija lahko naredila za podnebje, naredi prepočasi in s prevelikimi stroški, če upoštevamo vse stroške skozi celotno življenjsko dobo elektrarne.
|
||
|
Pričetek prehoda v energetsko neodvisnost? V združenju ZENS menijo, da ni samo cilj preiti na okolju prijazne vire energije, ampak tudi tehnološko urejevati njihovo rabo. Raba trajnih virov je pričetek prehoda v energetsko neodvisnost, ki bi morala biti v interesu tako države kot državljanov. Sem spadajo voda, sonce, veter in geotermalna energija skupaj z lesno biomaso v vseh pojavnih oblikah ter energijo pridobljeno iz naših odpadnih surovin. Ob tem, da je nujno potrebno tako pridobljeno energijo učinkovito uporabljati; ogrevalne sisteme po večstanovanjskih objektih hidravlično uravnotežiti in namestiti termostatske ventile, javno in industrijsko razsvetljavo je potrebno nadomestiti z LED razsvetljavo, ter bi še lahko naštevali. V Sloveniji imamo cca. 50 sistemov daljinskega ogrevanja, kjer se skoraj največ troši zemeljski plin in kurilno olje, nekaj pa jih je tudi z rabo lesne biomase. ZENS si prizadeva za pripravo daljinskega ogrevanja za javne objekte, npr. v Izoli z rabo energije morja, pa jim ne uspe pridobiti zagonskih sredstev za pripravo projekta. Zelo pogrešajo pomoč Direktorata za energijo na MZI, ki bi moral ob tem izkazati bistveno več zanimanja. Zato je iluzorno pričakovati, da bo v bližnji prihodnosti možno zagnati večje projekte s prestrezanjem trajne geotermalne energije. Absurdno je, da ljubljanska toplarna ogreva z uvoženo lesno biomaso. To je nesmisel prve vrste, ki kaže v smeri, da slovenskega gospodarstva dejansko ne želimo podpirati, da ne govorimo o prašnih delcih (MP 10), ki ostajajo breme Ljubljančanov. Sogovornik, g. Božo Dukić, utemeljuje vzrok - zakaj ne uspemo zaživeti javno zasebnega partnerstva in pravi: »V Sloveniji javno zasebno partnerstvo ni dobro razvito in se meša z energetskim pogodbeništvom (contractingom), ker se le malokdo želi poglobiti, čeprav je nekaj projektov z izrabo geotermalne energije zelo uspešno izvedenih (šola Hruševje; občina Postojna; Podjetje E3 iz Nove Gorice in Občina Vipava za dvorec Lanthieri, Podjetje E3 iz Nove Gorice). Pri JZP je na eni strani občina in na drugi strani zasebni partner. Pri tem se odpirajo večne dileme; kdo bo finaciral pripravo potrebnih projektov, ter rok trajanja pogodbenega odnosa. Nejasno in problematično je namreč definirati npr. koliko časa bo dobavitelj dobavljal toplotno energijo, saj je od tega odvisen zaslužek vlagatelja. Sicer pa je medijske promocije s strani države za projekte trajnih virov energije bistveno premalo. Tiste projekte, ki pa jih poznamo – primer Stožice, pa so bili žal negativni. V Kranju beležimo vpeljan primer energetskega pogodbeništva z Mestno občino Kranj in podjetjem El tec Mulej ( sedaj Petrol), vendar rezultati pogodbe javnosti žal niso predstavljeni. Velika večina županov občin čaka na nepovratna evropska sredstva, vendar vidnejših premikov medtem žal ni, utemeljuje tajnik združenja ZENS, Božo Dukić.
|
Povezane vsebine
