Kakovost življenja – naše počutje, zdravje, bivalne razmere – je v marsičem odvisna od mikrookolja, v katerem živimo in ki nas obdaja, nanj pa čedalje bolj vplivajo različni dejavniki iz širšega prostora. Širšo, objektivnejšo informacijo o kakovosti okolja v Sloveniji dobimo, če se primerjamo z drugimi državami, saj je problematika okolja vsesplošna.


Posamezni okoljski kazalniki kažejo, da se je stanje okolja v Sloveniji od leta 2004 v marsičem izboljšalo:

• Število dni s preseženo dnevno koncentracijo delcev PM10 je bilo v letu 2012 povsod po Sloveniji nižje kot v letu 2004, razen v Murski Soboti in Trbovljah.

• Pri kakovosti zraka, ki jo merimo s količino izpuščenih toplogrednih plinov, še ne dosegamo ciljev Kjotskega protokola, po katerem bi morali količino izpustov do leta 2012 glede na izhodiščno vrednost v letu 1986 zmanjšati za 8 %: v letu 2004 smo količino izpustov presegli za 7,3 %, v letu 2011 (zadnji podatki) pa za 4,8 %. Zmanjševanje v zadnjem desetletju pa ni bilo enakomerno, nasprotno, do leta 2008 se je količina izpuščenih toplogrednih plinov celo povečevala, šele v letu 2009 je začela upadati. Katere dejavnosti najbolj obremenjujejo okolje?

• Največ izpustov je izviralo iz energetike, in sicer iz porabe fosilnih goriv v prometu in pri proizvodnji energije: v letu 2004 80 %, v letu 2011 pa 82 %. Iz kmetijstva je v obeh letih izviralo 10 % izpustov, iz industrijskih procesov v letu 2004 okoli 6 %, v letu 2011 pa okoli 5 % in iz odpadkov okrog 3 %.

• Sestava izpustov se v preteklih letih praktično ni spreminjala. Toplogredni plini v izpustih so vsebovali največ, kar 80 %, ogljikovega dioksida, okrog 10 % metana in 6 % didušikovega oksida.

• Kakovost pitne vode v tem obdobju se je izboljšala: delež neskladnih vzorcev vode v velikih oskrbovanih območjih, onesnaženih z bakterijo Escherichio coli, se je zmanjšal za več kot trikrat.

 

Izpusti v zrak, Slovenija

  2004 2012

Delež izpustov ogljikovega dioksida
glede na celotne izpuste toplogrednih
plinov (%)

82,1 82,9

Delež izpustov metana glede na
celotne izpuste toplogrednih
plinov (%)

10,7 10,1

Delež izpustov didušikovega oksida
glede na celotne izpuste
toplogrednih plinov (%)

5,9 5,7

Vir: SURS

 

Bistvo trajnostnega razvoja je ohranjanje dolgoročnega ravnovesja med potrebami človeštva in zmogljivostjo narave; odločilna dejavnika pri doseganju tega cilja sta skromnost in zavedanje o omejenosti razpoložljivih virov – vode in hrane. Za ponazoritev navajamo nekaj okoljskih kazalnikov za leti 2004 in 2012, ki govorijo o stanju okolja in o našem odnosu do okolja in prihodnjih generacij:

• Končna poraba energije se je v letu 2012 glede na leto 2004 zmanjšala z 2,5 na 2,1 toe na prebivalca.

• Obnovljive vire energije v končni porabi energije smo v obdobju 2004–2012 povečali z 8,8 % na 12,8 %.

• Porabo vode iz javnega vodovoda na prebivalca smo s 43,4 m3 v letu 2012 glede na leto 2004 zmanjšali za približno 2 m3.

• V letu 2004 smo proizvedli povprečno 417 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, od tega pol kilograma nevarnih odpadkov, v letu 2012 pa 327 kg, od tega 2,4 kg nevarnih.

• Tudi na komunalna odlagališča odložimo manj odpadkov (ker jih v zadnjem času vestneje ločujemo in več predelamo): v letu 2004 smo jih tja odložili 727.000 ton, v letu 2012 pa 388.000 ton.

 

Komunalni odpadki na prebivalca, Slovenija

    2004 2012

skrbimo

količina vseh
komunalnih
odpadkov (kg)

417 327
skrbimo 2

količina
nevarnih
odpadkov (kg)

0,5 2,4

 

Ker okolje v zelo veliki meri onesnažuje in obremenjuje promet, so v povezavi s tem zelo ilustrativni podatki in kazalniki iz statistike transporta:

• Število osebnih vozil se je v obravnavanem obdobju povečalo: v letu 2004 smo imeli na 1.000 prebivalcev 441 osebnih avtomobilov, v letu 2012 pa 492.

• Hkrati se je število potniških kilometrov, opravljenih v cestnem javnem potniškem prometu, zmanjšalo: leta 2004 je bilo v cestnem javnem potniškem prometu opravljenih 1.000 milijonov potniških kilometrov, leta 2012 pa samo 583 milijonov.

 

 

Največ avtomobilov na 1.000 prebivalcev so imeli v letu 2012

v goriški (577), najmanj pa v zasavski statistični regiji (470).

 

 

In kakšno Zemljo bomo zapustili otrokom? O medgeneracijski solidarnosti na okoljskem področju lahko razberemo iz nekaterih statističnih podatkov in kazalnikov naslednje:

• Energetska intenzivnost, merjena z oskrbo z energijo na BDP, se je od leta 2004 do leta 2012 zmanjšala s 330 na 294 toe/mio. EUR v stalnih cenah 2000. To pomeni, da so energetski viri bolje izkoriščeni.

• Poraba rastlinskih hranil na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi se je od leta 2004 do leta 2012 zmanjšala s 129,4 kg/ha, na 95,9 kg/ha:

   • poraba dušika pa z 61,7 kg/ha na 54,8 kg/ha zemljišča,
   • poraba fosforjevega rastlinskega hranila (P2O5) se je v tem obdobju zmanjšala z 29,8 na 18,5 kg/ha,
   • poraba kalijevega rastlinskega hranila (K2O) pa s 37,9 na 22,5 kg/ha kmetijskega zemljišča v uporabi.

• Pri čiščenju odpadnih voda smo od leta 2004 nekoliko popustili: v letu 2004 smo proizvedli 128 milijonov m3 odpadne vode in je od tega pred izpustom – večinoma v površinske vode – prečistili 74 %; v letu 2012 smo proizvedli 201 milijon m3 odpadne vode, in le 58 % te vode je bilo pred izpustom v okolje prečiščene.

• Pri ravnanju z odpadki smo nekoliko napredovali. V zadnjem času proizvedemo vseh odpadkov skoraj pol manj: v letu 2004 smo jih proizvedli 6,8 milijona ton, v letu 2012 pa 4,4 milijona ton. Večina jih je nastala v proizvodnih in storitvenih dejavnostih: pred desetimi leti 84 %, v letu 2012 pa 85 %.

• Količina odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti se je res zmanjšala v približno enakem obsegu kot količina vseh odpadkov, in to je razveseljivo, žal se je hkrati povečala količina nevarnih industrijskih odpadkov: z okoli 109.000 ton (2004) na skoraj 116.000 ton (2012).

• Spodbudno je tudi to, da se povečuje predelava odpadkov: v letu 2004 smo jih predelali 3,6 milijona ton, v letu 2012 pa 5,3 milijona ton.


Se dovolj zavedamo, kakšno bogastvo so naši gozdovi? Pokrivajo nekaj več kot 58 % površine Slovenije; med drugim so zelo pomembni tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri nas na primer lahko še vedno srečamo v naravi vse tri velike evropske plenilce: rjavega medveda, volka in risa; to velja poleg nas še za redko katero evropsko državo. V biotsko raznovrstnost pokrajine je Slovenija v letu 2004 vložila blizu 4,2 milijona EUR, v letu 2012 pa samo še 474.000 EUR. Za varstvo okolja sicer namenjamo čedalje več denarja: v letu 2004 so investicije v varstvo okolja znašale 192 milijonov EUR, v letu 2012 pa 394 milijonov EUR.

 

 

Zanimivo je, da smo v letu 2004 glavni del teh sredstev, okoli 36 %, namenili za upravljanje odpadnih voda (v letu 2012 je bilo za ta namen porabljenih 26 % sredstev), v letu 2012 pa za varstvo zraka in klime, 53 %.

 

Vodni viri Slovenije:

2.500 km rek skrbimo 3
60,8 km2 stoječih voda skrbimo 4
morje skrbimo 5

3.530 milijonov m3
količine obnovljive
podzemne vode

skrbimo 6

Vir: ARSO

 

Tudi po vodnih virih je Slovenija ena najbogatejših evropskih držav: po slovenskem ozemlju se samo v rekah in potokih pretoči okoli 34 milijard m3 vode; po skupni količini vode na prebivalca skoraj štirikrat presegamo evropsko povprečje. Prebivalcem je voda večinoma dobavljena prek sistema javne oskrbe; dolžina celotnega javnega omrežja je danes blizu 22.000 km, nanj pa je priključenih skoraj 488.000 priključkov. Iz vodnih virov je bilo v letu 2012 načrpanih približno 169 milijonov m3, v letu 2004 pa 162 milijonov m3 vode. Največ vode iz javnega vodovoda porabijo gospodinjstva. V letu 2004 je je bilo gospodinjstvom dobavljenih 53 %, v letu 2012 pa približno 50 %. Poraba vode, dobavljene predelovalnim in storitvenim dejavnostim, se je od leta 2004 do leta 2012 zmanjšala z 21 % na 18 %. 

Izguba vode iz javnega vodovoda pa se je v opazovanem obdobju precej povečala, in sicer s 36 milijonov m3 na 49 milijonov m3; to pomeni, da se v omrežju izgubi približno 30 % vode in za približno 30 % se je povečala tudi izguba vode.

 

Količina vode, dobavljene iz javnega vodovoda, Slovenija

  2004 2012
gospodinjstvom
mio. m3

86,7

84,9
dejavnostim
mio. m3

35,1

30,6
izguba
mio. m3

36,4

49,5

Vir: SURS

 

Podobni članki

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Varčevanje toplotne energije

Električno talno gretje - topel, udoben dotik tal

Električno talno ogrevanje MySun ob pravilni montaži in uporabi velja za zelo udoben, učinkovit in ekonomičen sistem ogrevanja, ki ima številne prednosti tako pred toplovodnimi sistemi ogrevanja kot tudi pred ostalimi oblikami električnega ogrevanja. Sistemi talnega električnega ogrevanja so primerni za vse...

Servis toplotne črpalke - zanesljivo delovanje

Čeprav se zdi, da v gospodinjstvu ne porabimo veliko energije, se motimo. 82 % vse porabljene energije porabimo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Za to obstaja rešitev, da izberete novi ogrevalni sistem, po...

Cena zemeljskega plina - trend nizkih cen se ohranja

Slovenski trg zemeljskega plina je dobro delujoč, o čemer nazorno pričajo podatki o cenah za končne uporabnike. Na maloprodajnem trgu so cene zemeljskega plina danes nižje kot pred osmimi leti. Podatki...

Toplotna črpalka in sončna elektrarna, cena, donos 2020

Toplotna črpalka in sončna elektrarna nam zagotovljata finančno varnost na dolgi rok. Stroški električne energije in stroški ogrevanja za gospodinjstva predstavljajo veliko obremenitev. Toplotna črpalka nam letne...

GRADNJA IN OBNOVE

Projektiranje hiše - nizkoenergijska hiša

Nizkoenergijska hiša je enostavno povedano hiša, ki naj bi za ogrevanje porabila med 20 in 50 kWh (ali 2 do 5 litrov olja/m2) energije na kvadratni meter ogrevane površine. Po merilih stroke je to zelo ohlapen standard, ki se omejuje zgolj na računsko potrebno toploto za...

Mansarda – ideje za opremljanje

Ob pogledu na fotografije lepo opremljenih mansard se zdi, da je urejanje bivalnih prostorov pod poševno streho preprosto. Dejstvo pa je, da je končni rezultat vedno posledica dobro premišljenih in skrbno načrtovanih...

Toplotna izolacija Multipor - zaščitite se pred mrazom in požarom

Toplotno-izolacijske plošče Multipor, ki so proizvedene v skladu z visokimi standardi kakovosti v energijsko varčnem in okolju prijaznem proizvodnem obratu, so izdelane iz povsem naravnih surovin....

Pasivna lesena hiša - kako izbrati pravo, zame najprimernejšo

Lesene hiše izpodrivajo klasične zidane hiše, nakup hiše izpodriva gradnjo hiše, energijsko varčne pasivne hiše izpodrivajo energijsko potratne hiše, obnovljivi viri izpodrivajo fosilna goriva....

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Je čiščenje sončnih elektrarn smiselno?

Da izkoristek sončne elektrarne z leti pada je razumljivo in s tem je verjetno seznanjen vsak (bodoči) lastnik sončne elektrarne ali najemodajalec površine. Učinkovitost solarnih modulov se z leti zmanjšuje, solarne celice pa se »starajo«. Kaj pa čiščenje sončnih elektrarn invzdrževanje,...

Naložba v sončno elektrarno je naložba z zajamčenim donosom

Tržnica SunContract še zdaleč ni namenjena samo gospodinjskim odjemalcem električne energije, temveč lahko s svojimi rešitvami občutno zmanjša stroške elektrike in posledično celotnega poslovanja...

Sončna elektrarna izračun

Sončna elektrarna pokaže izračun za primernost vgradnje na strehe vseh malo večjih stanovanjskih hiš, ki sanitarno vodo ogrevajo z električnimi grelci. Ugotovili smo, da je v tem primeru investicija v lastno...

Sončna elektrarna – pogosta vprašanja na forumih 2020

Sončna elektrarna vas ne bo pustila hladne zaradi mnogih pozitivnih učinkov, predvsem pa drastičnega znižanja stroška za elektriko, postali boste energetsko samooskrbni, vaš ekološki odtis pa se bo trajno...

Aktualne novice

Cena elektrike 2020 drastično navzdol

Cena elektrike se je v času korone za slovenska gospodinjstva in male poslovne odjemalce znižala za dobro tretjino. Na podlagi vladnega odloga namreč med 1. marcem in 31. majem ni treba plačevati prispevka za proizvodnjo iz obnovljivih virov in prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji elektrike v...

Nova spletna revija Varčujem z energijo julij 2020

 V juliju je izšla nova spletna številka revije Varčujem z energijo (73). Zaradi korona virusa revijo izdajamo z mesečnim zamikom v dvojnem obsegu .

 

Vabljeni na dan odprtih vrat – Ytong hiša

Graditelji, pozor! Xella Slovenija vas vljudno vabi na dan odprtih vrat na ogled Ytong tipske hiše v Zavrhu pri Dobrni. Ogledali si boste tipsko hišo UNIKA, ki je trenutno v 3. gradbeni fazi in v celoti zgrajena z...

Cena elektrike v marcu drastično nižja

Preverjamo kakšna je cena elektrike v mesecu marcu 2020 na račun znižanja omrežnine, ki bo trajala začasno vse do 1. junija 2020. Agencija za energijo je v času krize s korona virusom znižala omrežnino za...

Prezračevanje, klimatizacija

Klima Panasonic TZ v koraku s prihodnostjo

Panasonicov oddelek Heating and Cooling je predstavil novo serijo klimatskih naprav za dom TZ. Nova stenska enota TZ ima manjše in elegantnejše ohišje, hkrati pa ohranja osupljivo moč in učinkovitost ter uporablja hladilno sredstvo R32. Tako v celoti zadovolji potrebe po zanesljivih rešitvah z zmanjšanim vplivom...

Nova klima naprava Panasonic TZ v koraku s prihodnostjo

Panasonicov oddelek Heating and Cooling je predstavil novo serijo klimatskih naprav za dom TZ. Nova stenska enota TZ ima manjše in elegantnejše ohišje, hkrati pa ohranja osupljivo moč in učinkovitost ter uporablja hladilno sredstvo...

Lokalno prezračevanje stavb - pot do zdravja

Ljudje preživimo veliko časa v prostorih, ki so veliko bolj zatesnjeni in manj zračni kot v preteklosti. Ker slabše prezračevanje vodi v nezdravo bivanje, je potrebno najti rešitev z mehanskim prezračevanjem....

Postavitev klimatske naprave - izbira primerne lokacije

Pravilna izbira lokacije za namestitev je pomembna odločitev, ko kupujete klimatsko napravo. Izkušen instalater vam bo vsekakor znal svetovati najbolj optimalno lokacijo v vašem prostoru, vseeno pa je koristno, da kot...

Varčevanje vode

Pitna voda iz deževnice

UV sterilizator vode PurePro® 6 GPM je naprava za dezinfekcijo (sterilizacijo) mikrobiološko oporečnih vod kot so kapnica, voda iz lastnih zajetij, vodnjakov in slabo vzdrževanih vodovodov. Naprava z osvetljevanjem s svetlobo valovne dolžine 254 nm (UV-C spekter), brez uporabe kemičnih sredstev, v vodi...

Biološko čiščenje vode brez elektrike

Lastniki objektov, ki so zgolj občasno naseljeni ali samo v sezonski uporabi, se prej ali slej srečajo z izzivom čiščenja odpadnih voda. Ta je še toliko večji, če gre za lokacijo brez električne energije ali...

Nova biološka čistilna naprava »one2clean+«

Popolno biološko čiščenje odplak je danes pri nas postalo nujno, saj je skoraj 3/4 površine Slovenije označeno kot vodovarstveno. To je posledica desetletij nespametnega ravnanja in odvajanja onesnaženih vod tja,...

Vodni kamen in čista pitna voda

Vodni kamen se neprenehoma nabira na vodovodni napeljavi, ventilih, grelcih, pralnih in pomivalnih strojih, umivalnikih, koritih, pipah in njihovih mrežicah, tuših, kopalnih kadeh, sanitarni keramiki, wc kotličkih in...

ZELENA MOBILNOST

Električna vozila - kaj pravi zdrava pamet

Z električnimi avtomobili se dogaja nekaj podobnega, kot z okoljskimi opozorili. Nasprotniki trdnih dejstev in opozoril okoljevarstvenikov so dolgo uporabljali vsa možna orožja, da bi negirali rastočo "nevarnost" - električna vozila.

Kako se obnese električni avto v praksi?

Društvo za električna vozila Slovenije (DEVS) je zgleden znanilec elektro mobilnosti v Sloveniji. V neprofitnem društvu so že nekaj let uporabniki električnih avtomobilov, ki se jim prevozi na elektriko vsakodnevno...

Kako deluje električni avto?

Elektromotor je najboljši pogonski stroj, ki je bil do danes izumljen. V primerjavi z motorjem z notranjim zgorevanjem je tri do štirikrat bolj učinkovit. Sestavljen je samo iz statorja in rotorja, njegova dodatna...

Muskova revolucionarna vizija električnega avta

Tovarna električnih avtomobilov Tesla je začela obratovati 2003, že čez pet let je bil v prodaji njihov Model S. Na začetku so želeli izdelati vozilo iz uporabnih delov običajnih avtov in vstaviti električni...

Inštalacije

Regulacija talnega gretja Uponor Smatrix

Ko izbiramo ogrevalni sistem je regulacija talnega ogrevanja tako pri obnovah in novogradnjah ključna, če želimo z novim sistemom ogrevati maksimalno varčno in hkrati doseči maksimalno udobje bivanja. Večina ne ve, da se investicija za talno gretje hitreje povrne skozi nižje...

Pametna hiša

Pri gradnji objektov, pa naj bodo to poslovne ali stanovanjske zgradbe, prihaja do vse večjih sprememb. Že pri njihovi zasnovi in načrtovanju se natančno ve, kako se bodo ogrevale, ohlajale in...

Cena talno gretje suhomontažni sistem

Cena za talno gretje ni najpomembnejši vidik pri adaptacijah starih zgradb, ker investitorji ob tem iščejo predvsem izboljšanje udobja, hitro vgradnjo ter maksimalne prihranke ogrevanja.

Kako učinkovito je ogrevanje sanitarne vode v Sloveniji

Vse prevečkrat se javnost zavaja z premalo točnimi navedbami o učinkovitosti posameznih ogrevalnih sistemov. Zaradi česar uporabnik, preden zamenja ogrevalni sistem, recimo za ogrevanje...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.