Kakovost življenja – naše počutje, zdravje, bivalne razmere – je v marsičem odvisna od mikrookolja, v katerem živimo in ki nas obdaja, nanj pa čedalje bolj vplivajo različni dejavniki iz širšega prostora. Širšo, objektivnejšo informacijo o kakovosti okolja v Sloveniji dobimo, če se primerjamo z drugimi državami, saj je problematika okolja vsesplošna.


Posamezni okoljski kazalniki kažejo, da se je stanje okolja v Sloveniji od leta 2004 v marsičem izboljšalo:

• Število dni s preseženo dnevno koncentracijo delcev PM10 je bilo v letu 2012 povsod po Sloveniji nižje kot v letu 2004, razen v Murski Soboti in Trbovljah.

• Pri kakovosti zraka, ki jo merimo s količino izpuščenih toplogrednih plinov, še ne dosegamo ciljev Kjotskega protokola, po katerem bi morali količino izpustov do leta 2012 glede na izhodiščno vrednost v letu 1986 zmanjšati za 8 %: v letu 2004 smo količino izpustov presegli za 7,3 %, v letu 2011 (zadnji podatki) pa za 4,8 %. Zmanjševanje v zadnjem desetletju pa ni bilo enakomerno, nasprotno, do leta 2008 se je količina izpuščenih toplogrednih plinov celo povečevala, šele v letu 2009 je začela upadati. Katere dejavnosti najbolj obremenjujejo okolje?

• Največ izpustov je izviralo iz energetike, in sicer iz porabe fosilnih goriv v prometu in pri proizvodnji energije: v letu 2004 80 %, v letu 2011 pa 82 %. Iz kmetijstva je v obeh letih izviralo 10 % izpustov, iz industrijskih procesov v letu 2004 okoli 6 %, v letu 2011 pa okoli 5 % in iz odpadkov okrog 3 %.

• Sestava izpustov se v preteklih letih praktično ni spreminjala. Toplogredni plini v izpustih so vsebovali največ, kar 80 %, ogljikovega dioksida, okrog 10 % metana in 6 % didušikovega oksida.

• Kakovost pitne vode v tem obdobju se je izboljšala: delež neskladnih vzorcev vode v velikih oskrbovanih območjih, onesnaženih z bakterijo Escherichio coli, se je zmanjšal za več kot trikrat.

 

Izpusti v zrak, Slovenija

  2004 2012

Delež izpustov ogljikovega dioksida
glede na celotne izpuste toplogrednih
plinov (%)

82,1 82,9

Delež izpustov metana glede na
celotne izpuste toplogrednih
plinov (%)

10,7 10,1

Delež izpustov didušikovega oksida
glede na celotne izpuste
toplogrednih plinov (%)

5,9 5,7

Vir: SURS

 

Bistvo trajnostnega razvoja je ohranjanje dolgoročnega ravnovesja med potrebami človeštva in zmogljivostjo narave; odločilna dejavnika pri doseganju tega cilja sta skromnost in zavedanje o omejenosti razpoložljivih virov – vode in hrane. Za ponazoritev navajamo nekaj okoljskih kazalnikov za leti 2004 in 2012, ki govorijo o stanju okolja in o našem odnosu do okolja in prihodnjih generacij:

• Končna poraba energije se je v letu 2012 glede na leto 2004 zmanjšala z 2,5 na 2,1 toe na prebivalca.

• Obnovljive vire energije v končni porabi energije smo v obdobju 2004–2012 povečali z 8,8 % na 12,8 %.

• Porabo vode iz javnega vodovoda na prebivalca smo s 43,4 m3 v letu 2012 glede na leto 2004 zmanjšali za približno 2 m3.

• V letu 2004 smo proizvedli povprečno 417 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, od tega pol kilograma nevarnih odpadkov, v letu 2012 pa 327 kg, od tega 2,4 kg nevarnih.

• Tudi na komunalna odlagališča odložimo manj odpadkov (ker jih v zadnjem času vestneje ločujemo in več predelamo): v letu 2004 smo jih tja odložili 727.000 ton, v letu 2012 pa 388.000 ton.

 

Komunalni odpadki na prebivalca, Slovenija

    2004 2012

skrbimo

količina vseh
komunalnih
odpadkov (kg)

417 327
skrbimo 2

količina
nevarnih
odpadkov (kg)

0,5 2,4

 

Ker okolje v zelo veliki meri onesnažuje in obremenjuje promet, so v povezavi s tem zelo ilustrativni podatki in kazalniki iz statistike transporta:

• Število osebnih vozil se je v obravnavanem obdobju povečalo: v letu 2004 smo imeli na 1.000 prebivalcev 441 osebnih avtomobilov, v letu 2012 pa 492.

• Hkrati se je število potniških kilometrov, opravljenih v cestnem javnem potniškem prometu, zmanjšalo: leta 2004 je bilo v cestnem javnem potniškem prometu opravljenih 1.000 milijonov potniških kilometrov, leta 2012 pa samo 583 milijonov.

 

 

Največ avtomobilov na 1.000 prebivalcev so imeli v letu 2012

v goriški (577), najmanj pa v zasavski statistični regiji (470).

 

 

In kakšno Zemljo bomo zapustili otrokom? O medgeneracijski solidarnosti na okoljskem področju lahko razberemo iz nekaterih statističnih podatkov in kazalnikov naslednje:

• Energetska intenzivnost, merjena z oskrbo z energijo na BDP, se je od leta 2004 do leta 2012 zmanjšala s 330 na 294 toe/mio. EUR v stalnih cenah 2000. To pomeni, da so energetski viri bolje izkoriščeni.

• Poraba rastlinskih hranil na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi se je od leta 2004 do leta 2012 zmanjšala s 129,4 kg/ha, na 95,9 kg/ha:

   • poraba dušika pa z 61,7 kg/ha na 54,8 kg/ha zemljišča,
   • poraba fosforjevega rastlinskega hranila (P2O5) se je v tem obdobju zmanjšala z 29,8 na 18,5 kg/ha,
   • poraba kalijevega rastlinskega hranila (K2O) pa s 37,9 na 22,5 kg/ha kmetijskega zemljišča v uporabi.

• Pri čiščenju odpadnih voda smo od leta 2004 nekoliko popustili: v letu 2004 smo proizvedli 128 milijonov m3 odpadne vode in je od tega pred izpustom – večinoma v površinske vode – prečistili 74 %; v letu 2012 smo proizvedli 201 milijon m3 odpadne vode, in le 58 % te vode je bilo pred izpustom v okolje prečiščene.

• Pri ravnanju z odpadki smo nekoliko napredovali. V zadnjem času proizvedemo vseh odpadkov skoraj pol manj: v letu 2004 smo jih proizvedli 6,8 milijona ton, v letu 2012 pa 4,4 milijona ton. Večina jih je nastala v proizvodnih in storitvenih dejavnostih: pred desetimi leti 84 %, v letu 2012 pa 85 %.

• Količina odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti se je res zmanjšala v približno enakem obsegu kot količina vseh odpadkov, in to je razveseljivo, žal se je hkrati povečala količina nevarnih industrijskih odpadkov: z okoli 109.000 ton (2004) na skoraj 116.000 ton (2012).

• Spodbudno je tudi to, da se povečuje predelava odpadkov: v letu 2004 smo jih predelali 3,6 milijona ton, v letu 2012 pa 5,3 milijona ton.


Se dovolj zavedamo, kakšno bogastvo so naši gozdovi? Pokrivajo nekaj več kot 58 % površine Slovenije; med drugim so zelo pomembni tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri nas na primer lahko še vedno srečamo v naravi vse tri velike evropske plenilce: rjavega medveda, volka in risa; to velja poleg nas še za redko katero evropsko državo. V biotsko raznovrstnost pokrajine je Slovenija v letu 2004 vložila blizu 4,2 milijona EUR, v letu 2012 pa samo še 474.000 EUR. Za varstvo okolja sicer namenjamo čedalje več denarja: v letu 2004 so investicije v varstvo okolja znašale 192 milijonov EUR, v letu 2012 pa 394 milijonov EUR.

 

 

Zanimivo je, da smo v letu 2004 glavni del teh sredstev, okoli 36 %, namenili za upravljanje odpadnih voda (v letu 2012 je bilo za ta namen porabljenih 26 % sredstev), v letu 2012 pa za varstvo zraka in klime, 53 %.

 

Vodni viri Slovenije:

2.500 km rek skrbimo 3
60,8 km2 stoječih voda skrbimo 4
morje skrbimo 5

3.530 milijonov m3
količine obnovljive
podzemne vode

skrbimo 6

Vir: ARSO

 

Tudi po vodnih virih je Slovenija ena najbogatejših evropskih držav: po slovenskem ozemlju se samo v rekah in potokih pretoči okoli 34 milijard m3 vode; po skupni količini vode na prebivalca skoraj štirikrat presegamo evropsko povprečje. Prebivalcem je voda večinoma dobavljena prek sistema javne oskrbe; dolžina celotnega javnega omrežja je danes blizu 22.000 km, nanj pa je priključenih skoraj 488.000 priključkov. Iz vodnih virov je bilo v letu 2012 načrpanih približno 169 milijonov m3, v letu 2004 pa 162 milijonov m3 vode. Največ vode iz javnega vodovoda porabijo gospodinjstva. V letu 2004 je je bilo gospodinjstvom dobavljenih 53 %, v letu 2012 pa približno 50 %. Poraba vode, dobavljene predelovalnim in storitvenim dejavnostim, se je od leta 2004 do leta 2012 zmanjšala z 21 % na 18 %. 

Izguba vode iz javnega vodovoda pa se je v opazovanem obdobju precej povečala, in sicer s 36 milijonov m3 na 49 milijonov m3; to pomeni, da se v omrežju izgubi približno 30 % vode in za približno 30 % se je povečala tudi izguba vode.

 

Količina vode, dobavljene iz javnega vodovoda, Slovenija

  2004 2012
gospodinjstvom
mio. m3

86,7

84,9
dejavnostim
mio. m3

35,1

30,6
izguba
mio. m3

36,4

49,5

Vir: SURS

 

Podobni članki

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Varčevanje toplotne energije

Geotermalne toplotne črpalke prihranijo največ

Največja prednost geotermalnih toplotnih črpalk je, da uporabljajo konstantno temperaturo zemlje kot izmenjalni posrednik namesto zunanje temperature zraka.

Toplotna črpalka za brezhibno ogrevanje z radiatorji

V zadnjih letih so bile zime različne. Od nadpovprečno hladnih, do rekordno toplih. Kakšna zima je pokazala zobe bolj kot smo vajeni, tako da so bili tudi stroški za ogrevanje višji kot običajno....

Toplotne črpalke voda - voda. Studenčnica namesto kurilnega olja

Prestrezanje toplote podtalne vode je energetsko zelo ugodno, vendar tehnično zahtevno Preden se lotimo takega projekta, moramo izvesti ustrezne geološke preiskave in pridobiti...

Električni sistemi ogrevanja - stenski radiatorji, talno ogrevanje, sevalni...

Zagotovo imate mnogi od vas posebne spomine iz preteklosti, vezane na pomanjkljivo ogrevanje bivalnih prostorov in kopalnic.

GRADNJA IN OBNOVE

Naravna toplotna izolacija - 10 glavnih lastnosti

»Naravno«, že sama beseda izzove ure in ure debat. Kaj je naravna toplotna izolacija in kakšne so njene prednosti pred drugimi izolacijskimi materiali? Odlični smo v merjenju in primerjanju fizikalnih količin, kot je na primer toplotna prevodnost, kaj pa boljše počutje ob naravnih materialih, ga znamo...

Prenova hiše - mansarda

V današnjem času, ko je pot do lastnega doma še posebej težavna, predstavlja preureditev mansarde vedno bolj pogosto rešitev stanovanjske problematike. Včasih pusti in neizkoriščeni prostori...

Pritrjevanje na toplotno izolacijo

Toplotna izolacija stavbe omogoča velike prihranke energije, pritrjevanje različnih stvari na zunanjo steno pa lahko postane kompliciran in drag postopek. Pritrjevanja naoknic, tečajev vrat, opor za senčila ali...

Popolna zrakotesnost po ameriško

Sodobne stavbe naj bi bile čim bolj zrakotesne, saj le na ta način lahko zagotovimo energetsko učinkovito delovanje. Debelino izolacije z lahkoto preverjamo med vgradnjo, test zrakotesnosti pa je dokončni in edini...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Solarni nadstrešek eKubo vam opravi vsaj štiri funkcije

Solarni nadstrešek eKubo združuje sodoben design, vrhunsko tehnologijo in izjemno uporabnost, poleg tega se izredno poda k hiši. Standardizirani nadstrešek zagotavlja parkirni prostor za dva avtomobila, na katerem je v stekleno streho integrirana sončna elektrarna moči 5,40 kW.

Višek pridelane elektrike sončne elektrarne več ne bo podarjen

Lastniki sončne elektrarne bodo lahko od marca 2019 naprej za višek pridelane elektrike iz lastne sončne elektrarne prejeli plačilo, ki jih omogoči lokalni operater ter vstopili v t.i. OVE skupnost. Pri čemer...

Ne spreglejte: Sončne elektrarne, električna kolesa, posebna pomladna ponudba...

Podjetje OVEN Elektro Maribor ima status kvalificiranega proizvajalca električne energije, katerih osnovne dejavnosti so proizvodnja električne energije v malih hidroelektrarnah, proizvodnja električne energije v...

IR paneli in sončna elektrarna - najnovejši izsledki ekonomike vgradnje

Pred  tremi leti  je začela veljati  Uredba o samooskrbi  z električno energijo,  sončne elektrarne so tako z vidika prihrankov odlična izbira tudi za gospodinjstva. Poglejmo kaj pokaže...

Aktualne novice

Odprte hiše Slovenije nas z odlično arhitekturo povezujejo že desetič

Med 5. in 7. aprilom 2019 bo po celotni državi potekal deseti festival Odprte hiše Slovenije (OHS). Na njem bo javnosti odprtih 90 kakovostnih, lepih in drznih stavb ter ureditev. Tema letošnjega jubilejnega festivala je “PROSTOR POVEZUJE”.

Branje revije Varčujem z energijo prijaznejše bralcu

V marcu je izšla nova, 64. številka revije Varčujem z energijo. Revijo lahko naročite na dom ali podjetje za stroške odpreme in poštnine, vsebine pa so na portalu www.varcevanje-energije.si dodatno dostopne...

Bencin in dizel sta dražja

Regulirani pogonski gorivi, neosvinčen 95-oktanski bencin in dizel, sta se na bencinskih servisih zunaj avtocestnega križa in hitrih cest danes podražili. Za liter prvega bo treba odšteti 1,266 evra oz. dva centa...

JUB na sejmu DOM predstavil Barvo leta 2019

V okviru praznovanja letošnje 50-letnice blagovne znamke JUPOL družba JUB na sejmu DOM prvič predstavlja tudi Barvo leta 2019. Tokrat jo je iz JUB-ove barvne karte izbrala arhitektka in blogerka Nina Štajner,...

Prezračevanje, klimatizacija

Klimatske naprave proizvajalca Mitsubishi Electric

Med najnovejšimi klimatskimi napravami je vrhunski stenski model serije LUXURY z oznako MSZ-LN, pri kateri je možno notranjo enoto izbrati v 4 barvnih odtenkih: klasični beli, biserno beli, rubinasto rdeči in onyx črni. Izbrani barvni odtenek notranje enote je hkrati barvno skladen z daljinskim...

Solarni toplozračni kolektor SolarVenti® - brezplačno prezračevanje ter...

V Osnovni šoli in vrtcu Muljava (Ivančna Gorica) se je izvajala celovita energetska prenova, v sklopu te so pa na prostore učilnic na južno stran stavbe namestili solarne toplozračne kolektorje SolarVenti SV14,...

Decentralno prezračevanje = prezračevanje prihodnosti

Prodaja decentralnih prezračevalnih sistemov z rekuperacijo je od leta 2014 do leta 2018 narasla za dobrih 60 odstotkov in se približuje vrednosti 100 milijonov evrov oziroma 200.00 vgrajenih sistemov na letni...

Predstavitev Panasonicove najnovejše tehnologije za klimatizacijo serije...

Panasonic je predstavil svojo najnaprednejšo serijo Etherea VKE. Novi modeli VKE, ki so prišli na trg januarja 2019, se ponašajo z najvišjim razredom energetske učinkovitosti med izdelki Etherea do sedaj, A+++ pri...

Varčevanje vode

Nova biološka čistilna naprava »one2clean+«

Popolno biološko čiščenje odplak je danes pri nas postalo nujno, saj je skoraj 3/4 površine Slovenije označeno kot vodovarstveno. To je posledica desetletij nespametnega ravnanja in odvajanja onesnaženih vod tja, kamor so pač odtekle. Samo čistilna sposobnost  zemlje  ima svoje meje, zato je potrebno...

Pitna voda v 7 točkah

Za nas samoumevna pitna voda je v svetu vedno bolj redka dobrina, čeprav smo načrtovali ravno obratno. Dostop do čiste vode in urejen sanitarni sistem pomeni zdravje za otroke in družine, možnost šolanja, dela in...

Kristalno čista voda

Čista voda je edina tekočina, ki nemoteno pride do vseh celic, zato je osnova za dobro zdravje in vitalnost. Čsta voda prav gotovo ni voda, ki vsebuje klor, pesticide, kancerogene snovi in težke...

Zbiralnik deževnice - banka lastne deževnice

Okoljske ekstreme z močnimi nalivi in sušnimi obdobji smo si povzročili sami. Sami lahko tudi ukrepamo in z enostavnimi ukrepi omilimo posledice.

ZELENA MOBILNOST

OVeNtura, za okolju prijazen Maribor

Mesto Maribor je kot štajerska prestolnica drugo največje mesto v Sloveniji, ki je vpeto v čudovito naravo Pohorja na eni in vinorodnih gričev na drugi strani. »Zelena destinacija«, ki privablja številne domače, pa tudi tuje turiste, slednjih ob obisku nikakor ne pusti ravnodušne.

Z električnim kolesom premagujte vsakodnevne ovire brez večjega napora

Kaj je hujšega od sedenja v razgretem avtomobilu in se po polžje premikati naprej? Vam parkirnina vzame preveč denarja, ker vsak dan pred službo parkirate avto? Obstaja alternativa za vse, ki živite v ali ob mestu....

Do leta 2030 res že zaton dizelskih avtomobilov?

Analitiki napovedujejo, da se bo delež avtomobilov z dizelskim motorjem z zdajšnjih 50 odstotkov do leta 2030 znižal na le devet odstotkov. Ključno vlogo bodo prevzeli motorji s polno ali delno električno...

Inštalacije

Menjam ogrevanje za talno

V želji za udobjem in ugodjem človeštvo že tisočletja prilagaja svoja bivališča razmeram v okolju. V hladnejših dneh leta je prostore kjer bivamo potrebno ogreti, da bi se v njih dobro počutili. Med več načini ogrevanja posebej izstopa talno ogrevanje, saj ima nekatere ugodne lastnosti, ki jih nima noben...

Suhomontažni sistem talnega ogrevanja Uponor

Pri adaptacijah starih zgradb se pogosto pojavijo potrebe po vgradnji talnega ali stenskega ogrevanja, saj se običajno investitorji odločijo za vgradnjo ogrevalnega sistema, ki bi deloval najbolj učinkovito in tudi...

Iskanje uhajanja plina s termokamero

Zemeljski plin je zagotovo energent prihodnosti, verjetno prihaja njegova zlata doba. Okoljsko gledano je za 40% “boljši” od premoga in za 20% od nafte.

Aktivno talno ogrevanje –  topla tla že v 10 minutah!

Sistem talnega ogrevanja Actifloor je ustvarjen za izpolnjevanje sodobnih zahtev bivanja. Združuje najboljšo učinkovitost s kratkimi časi segrevanja in elegantno obliko. Actifloor je rezultat...

Najbolj brano

 IR ogrevanje je globalno uveljavljeno več kot 80 let. Zaradi nizkih cen fosilnih goriv in globalne prevlade teh energentov,  v preteklosti povpraševanja po IR ogrevanju praktično ni bilo

Veliko je govora o toplotnih črpalkah za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, prednostih, povračilu investicije, vplivih na okolje, načinu izračuna potrebne moči toplotne črpalke in podobno.

Ponudniki storitev vrtanja dandanes ne ponujajo več samo vrtalnih oz. rudarskih del, ampak ponujajo vse bolj celovite storitve. Cene na trgu se razlikujejo, vendar pa so ponudniki (vrtalci) razmeroma prilagodljivi in odzivni na povpraševanja.

V zadnjih letih so bile zime različne. Od nadpovprečno hladnih, do rekordno toplih. Kakšna zima je pokazala zobe bolj kot smo vajeni, tako da so bili tudi stroški za ogrevanje višji kot običajno. Delovanje toplotne črpalke zrak - voda je v ekstremnejših zimskih temperaturah...

Eko sklad je pred kratkim objavil javni poziv, namenjen dodeljevanju nepovratnih sredstev fizičnim osebam za naložbe v naprave za samooskrbo z elektriko.Slednje je pričakovano povečalo zanimanje za postavitev takih naprav, hkrati pa seveda sprožilo vprašanja o tem kaj samooskrba z elektriko sploh je, kako deluje...

ponudniki toplotnih

SVEŽ PREGLED TRGA ZA TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK – VODA

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne

SONČNE ELEKTRARNE

Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje

PREHOD NA TOPLOTNE ČRPALKE

Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa

PASIVNE IN SKORAJ NIČ - ENERGIJSKE HIŠE

Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove

DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE

Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.