Kakovost življenja – naše počutje, zdravje, bivalne razmere – je v marsičem odvisna od mikrookolja, v katerem živimo in ki nas obdaja, nanj pa čedalje bolj vplivajo različni dejavniki iz širšega prostora. Širšo, objektivnejšo informacijo o kakovosti okolja v Sloveniji dobimo, če se primerjamo z drugimi državami, saj je problematika okolja vsesplošna.


Posamezni okoljski kazalniki kažejo, da se je stanje okolja v Sloveniji od leta 2004 v marsičem izboljšalo:

• Število dni s preseženo dnevno koncentracijo delcev PM10 je bilo v letu 2012 povsod po Sloveniji nižje kot v letu 2004, razen v Murski Soboti in Trbovljah.

• Pri kakovosti zraka, ki jo merimo s količino izpuščenih toplogrednih plinov, še ne dosegamo ciljev Kjotskega protokola, po katerem bi morali količino izpustov do leta 2012 glede na izhodiščno vrednost v letu 1986 zmanjšati za 8 %: v letu 2004 smo količino izpustov presegli za 7,3 %, v letu 2011 (zadnji podatki) pa za 4,8 %. Zmanjševanje v zadnjem desetletju pa ni bilo enakomerno, nasprotno, do leta 2008 se je količina izpuščenih toplogrednih plinov celo povečevala, šele v letu 2009 je začela upadati. Katere dejavnosti najbolj obremenjujejo okolje?

• Največ izpustov je izviralo iz energetike, in sicer iz porabe fosilnih goriv v prometu in pri proizvodnji energije: v letu 2004 80 %, v letu 2011 pa 82 %. Iz kmetijstva je v obeh letih izviralo 10 % izpustov, iz industrijskih procesov v letu 2004 okoli 6 %, v letu 2011 pa okoli 5 % in iz odpadkov okrog 3 %.

• Sestava izpustov se v preteklih letih praktično ni spreminjala. Toplogredni plini v izpustih so vsebovali največ, kar 80 %, ogljikovega dioksida, okrog 10 % metana in 6 % didušikovega oksida.

• Kakovost pitne vode v tem obdobju se je izboljšala: delež neskladnih vzorcev vode v velikih oskrbovanih območjih, onesnaženih z bakterijo Escherichio coli, se je zmanjšal za več kot trikrat.

 

Izpusti v zrak, Slovenija

  2004 2012

Delež izpustov ogljikovega dioksida
glede na celotne izpuste toplogrednih
plinov (%)

82,1 82,9

Delež izpustov metana glede na
celotne izpuste toplogrednih
plinov (%)

10,7 10,1

Delež izpustov didušikovega oksida
glede na celotne izpuste
toplogrednih plinov (%)

5,9 5,7

Vir: SURS

 

Bistvo trajnostnega razvoja je ohranjanje dolgoročnega ravnovesja med potrebami človeštva in zmogljivostjo narave; odločilna dejavnika pri doseganju tega cilja sta skromnost in zavedanje o omejenosti razpoložljivih virov – vode in hrane. Za ponazoritev navajamo nekaj okoljskih kazalnikov za leti 2004 in 2012, ki govorijo o stanju okolja in o našem odnosu do okolja in prihodnjih generacij:

• Končna poraba energije se je v letu 2012 glede na leto 2004 zmanjšala z 2,5 na 2,1 toe na prebivalca.

• Obnovljive vire energije v končni porabi energije smo v obdobju 2004–2012 povečali z 8,8 % na 12,8 %.

• Porabo vode iz javnega vodovoda na prebivalca smo s 43,4 m3 v letu 2012 glede na leto 2004 zmanjšali za približno 2 m3.

• V letu 2004 smo proizvedli povprečno 417 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, od tega pol kilograma nevarnih odpadkov, v letu 2012 pa 327 kg, od tega 2,4 kg nevarnih.

• Tudi na komunalna odlagališča odložimo manj odpadkov (ker jih v zadnjem času vestneje ločujemo in več predelamo): v letu 2004 smo jih tja odložili 727.000 ton, v letu 2012 pa 388.000 ton.

 

Komunalni odpadki na prebivalca, Slovenija

    2004 2012

skrbimo

količina vseh
komunalnih
odpadkov (kg)

417 327
skrbimo 2

količina
nevarnih
odpadkov (kg)

0,5 2,4

 

Ker okolje v zelo veliki meri onesnažuje in obremenjuje promet, so v povezavi s tem zelo ilustrativni podatki in kazalniki iz statistike transporta:

• Število osebnih vozil se je v obravnavanem obdobju povečalo: v letu 2004 smo imeli na 1.000 prebivalcev 441 osebnih avtomobilov, v letu 2012 pa 492.

• Hkrati se je število potniških kilometrov, opravljenih v cestnem javnem potniškem prometu, zmanjšalo: leta 2004 je bilo v cestnem javnem potniškem prometu opravljenih 1.000 milijonov potniških kilometrov, leta 2012 pa samo 583 milijonov.

 

 

Največ avtomobilov na 1.000 prebivalcev so imeli v letu 2012

v goriški (577), najmanj pa v zasavski statistični regiji (470).

 

 

In kakšno Zemljo bomo zapustili otrokom? O medgeneracijski solidarnosti na okoljskem področju lahko razberemo iz nekaterih statističnih podatkov in kazalnikov naslednje:

• Energetska intenzivnost, merjena z oskrbo z energijo na BDP, se je od leta 2004 do leta 2012 zmanjšala s 330 na 294 toe/mio. EUR v stalnih cenah 2000. To pomeni, da so energetski viri bolje izkoriščeni.

• Poraba rastlinskih hranil na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi se je od leta 2004 do leta 2012 zmanjšala s 129,4 kg/ha, na 95,9 kg/ha:

   • poraba dušika pa z 61,7 kg/ha na 54,8 kg/ha zemljišča,
   • poraba fosforjevega rastlinskega hranila (P2O5) se je v tem obdobju zmanjšala z 29,8 na 18,5 kg/ha,
   • poraba kalijevega rastlinskega hranila (K2O) pa s 37,9 na 22,5 kg/ha kmetijskega zemljišča v uporabi.

• Pri čiščenju odpadnih voda smo od leta 2004 nekoliko popustili: v letu 2004 smo proizvedli 128 milijonov m3 odpadne vode in je od tega pred izpustom – večinoma v površinske vode – prečistili 74 %; v letu 2012 smo proizvedli 201 milijon m3 odpadne vode, in le 58 % te vode je bilo pred izpustom v okolje prečiščene.

• Pri ravnanju z odpadki smo nekoliko napredovali. V zadnjem času proizvedemo vseh odpadkov skoraj pol manj: v letu 2004 smo jih proizvedli 6,8 milijona ton, v letu 2012 pa 4,4 milijona ton. Večina jih je nastala v proizvodnih in storitvenih dejavnostih: pred desetimi leti 84 %, v letu 2012 pa 85 %.

• Količina odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti se je res zmanjšala v približno enakem obsegu kot količina vseh odpadkov, in to je razveseljivo, žal se je hkrati povečala količina nevarnih industrijskih odpadkov: z okoli 109.000 ton (2004) na skoraj 116.000 ton (2012).

• Spodbudno je tudi to, da se povečuje predelava odpadkov: v letu 2004 smo jih predelali 3,6 milijona ton, v letu 2012 pa 5,3 milijona ton.


Se dovolj zavedamo, kakšno bogastvo so naši gozdovi? Pokrivajo nekaj več kot 58 % površine Slovenije; med drugim so zelo pomembni tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri nas na primer lahko še vedno srečamo v naravi vse tri velike evropske plenilce: rjavega medveda, volka in risa; to velja poleg nas še za redko katero evropsko državo. V biotsko raznovrstnost pokrajine je Slovenija v letu 2004 vložila blizu 4,2 milijona EUR, v letu 2012 pa samo še 474.000 EUR. Za varstvo okolja sicer namenjamo čedalje več denarja: v letu 2004 so investicije v varstvo okolja znašale 192 milijonov EUR, v letu 2012 pa 394 milijonov EUR.

 

 

Zanimivo je, da smo v letu 2004 glavni del teh sredstev, okoli 36 %, namenili za upravljanje odpadnih voda (v letu 2012 je bilo za ta namen porabljenih 26 % sredstev), v letu 2012 pa za varstvo zraka in klime, 53 %.

 

Vodni viri Slovenije:

2.500 km rek skrbimo 3
60,8 km2 stoječih voda skrbimo 4
morje skrbimo 5

3.530 milijonov m3
količine obnovljive
podzemne vode

skrbimo 6

Vir: ARSO

 

Tudi po vodnih virih je Slovenija ena najbogatejših evropskih držav: po slovenskem ozemlju se samo v rekah in potokih pretoči okoli 34 milijard m3 vode; po skupni količini vode na prebivalca skoraj štirikrat presegamo evropsko povprečje. Prebivalcem je voda večinoma dobavljena prek sistema javne oskrbe; dolžina celotnega javnega omrežja je danes blizu 22.000 km, nanj pa je priključenih skoraj 488.000 priključkov. Iz vodnih virov je bilo v letu 2012 načrpanih približno 169 milijonov m3, v letu 2004 pa 162 milijonov m3 vode. Največ vode iz javnega vodovoda porabijo gospodinjstva. V letu 2004 je je bilo gospodinjstvom dobavljenih 53 %, v letu 2012 pa približno 50 %. Poraba vode, dobavljene predelovalnim in storitvenim dejavnostim, se je od leta 2004 do leta 2012 zmanjšala z 21 % na 18 %. 

Izguba vode iz javnega vodovoda pa se je v opazovanem obdobju precej povečala, in sicer s 36 milijonov m3 na 49 milijonov m3; to pomeni, da se v omrežju izgubi približno 30 % vode in za približno 30 % se je povečala tudi izguba vode.

 

Količina vode, dobavljene iz javnega vodovoda, Slovenija

  2004 2012
gospodinjstvom
mio. m3

86,7

84,9
dejavnostim
mio. m3

35,1

30,6
izguba
mio. m3

36,4

49,5

Vir: SURS

 

Povezane vsebine

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Varčevanje toplotne energije

Vrste toplotnih črpalk - primerjava sistemov

Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije pri toplotni črpalki z geosondo računate na maksimalne prihranke in dolgoročno bolj ekonomičen sistem.. Še posebej zaradi visokega letnega faktorja učinkovitosti...

Peč na drva - sodoben kotel Windhager LogWIN

V letu 2020 smo se znašli v neverjetnih okoliščinah. Spremenilo se je naše dnevno vedenje, situacija je prav tako vplivala na naše razmišljanje. Že dolgo samooskrba s prehrano,...

Izračun toplotne moči kotla za ogrevanje

Uporaba lesne biomase v energetske namene je pri nas prisotna že od nekdaj, še nikoli pa ni bila tako dostopna, učinkovita in udobna, kot je z najsodobnejšo tehnologijo danes. Medtem, ko je ogrevanje z lesom včasih...

Toplotna črpalka Fujitsu Waterstage Super High Power

Svetovni proizvajalec klima naprav in toplotnih črpalk FUJITSU je na trg lansiral novo serijo toplotnih črpalk zrak - voda pod nazivom WATERSTAGE Super High Power. Že samo ime pove, da gre za super toplotno črpalko z...

GRADNJA IN OBNOVE

Naravna toplotna izolacija - 10 glavnih lastnosti

»Naravno«, že sama beseda izzove ure in ure debat. Kaj je naravna toplotna izolacija in kakšne so njene prednosti pred drugimi izolacijskimi materiali? Odlični smo v merjenju in primerjanju fizikalnih količin, kot je na primer toplotna prevodnost, kaj pa boljše počutje ob naravnih materialih, ga znamo...

Protipotresna gradnja in potresno odporni zidaki Ytong

Potres smo v decembru 2020 močno občutili tudi povsod pri nas, mnoge zgradbe so utrpele škodo, pojavil se je strah in dilema ali nas bodo v prihodnosti spremljali pogostejši potresi. Kdor načrtuje individualno...

Fasade - napake in popravila izolacije

Vpliv vremena, vetra in spremenjene klimatske razmere povzročajo na fasadah različne pojave. Razdelimo jih lahko v dve skupini, na lepotne in na tehnične pomanjkljivosti. Z leti se poškodbe stopnjujejo, opisane...

Temelji za hišo

Kvalitetna neprekinjena toplotna izolacija stavb je eno od osnovnih pravil za gradnjo nizkoenergijske ali pasivne hiše. Pasovni temelji za hišo, ki so do sedaj predstavljali klasičen del gradnje, se nadomestijo s...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Sončna elektrarna – pogosta vprašanja na forumih 2021

Sončna elektrarna vas ne bo pustila hladne zaradi mnogih pozitivnih učinkov, predvsem pa drastičnega znižanja stroška za elektriko, postali boste energetsko samooskrbni, vaš ekološki odtis pa se bo trajno zmanjšal. Ko gre za sončno elektrarno kupce najpogosteje zanima mesečni strošek elektrike po vgradnji...

 Lastna sončna elektrarna v 30 letih prihrani avto

Ker so sončne elektrarne ugodno podprte s subvencijami s strani države, jih velja izkoristiti. Donosnost za sončne elektrarne se iz leta v leto povečuje, vlog na Eko - skladu pa sprejmejo čedalje več. Nadvse...

Strošek za sončno elektrarno se lahko prepolovi

Solarni moduli, ki jih vgradimo v novogradnjo, lastnika stanejo za več kot tretjino manj, skupaj z baterijskim hranilnikom dolgoročno prepolovijo stroške za elektriko, povečajo tudi varnost in energetsko neodvisnost....

Sončna elektrarna 11 kW - cena in donos v 2021

Sončna elektrarna s ceno, ki se vsakodnevno znižuje, za široko rabo predstavlja eno bolj donosnih naložb. Cena sončne elektrarne je, glede na prihranke v celi življenjski dobi v primerjavi z donosom bančnih...

Aktualne novice

Izboljšanje kakovosti bivalnih prostorov z aktivnimi notranjimi barvami in premazi

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo v drugi polovici februarja izvedlo prvi letošnji strokovni seminar s področja trajnostne gradnje, in sicer na temo kakovosti notranjega okolja in bivalnega ugodja uporabnikov. Izobraževanje bo potekalo v sodelovanju z družbo JUB, v ospredju pa bodo aktivne...

Cena elektrike v 2021 na lanski ravni

Cena elektrike se je v času korone za slovenska gospodinjstva in male poslovne odjemalce znižala za dobro tretjino. Na podlagi vladnega odloga namreč med 1. marcem in 31. majem ni bilo treba plačevati prispevka za...

Kakovost bivanja v večstanovanjskih zgradbah

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je sredi minulega  decembra v sodelovanju z Zbornico za poslovanje z nepremičninami (ZPN) organiziralo še zadnje  strokovno srečanje, tokrat na temo...

GBC Slovenija organizira on-line strokovno srečanje

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo v sodelovanju z Zbornico za poslovanje z nepremičninami (ZPN) v petek, 18. decembra, organiziralo zadnje letošnje strokovno...

Prezračevanje, klimatizacija

Prezračevanje z rekuperacijo, kakšna je cena 2021?

Ko gre za prezračevanje z rekuperacijo je potrebno razumeti, da govorimo hkrati o prezračevanju in izrabi odpadne toplote, ki se z zrakom vrača nazaj v objekt. Tovrstno prezračevanje zagotavlja popolnoma nadzorovano in konstantno zamenjavo zraka, vgrajuje se v vse objekte, tudi starejše hiše.

Prezračevalni sistem Orca PICO 50+ odpravil plesen

Svež zrak in visoka kakovost življenja sta tesno povezana. Kihanje, nahod, glavoboli, rdeče oči in slaba koncentracija so samo nekateri simptomi, ki nakazujejo, da zrak, ki ga dihamo, ni dovolj kakovosten. K sreči...

Čiščenje klimatske naprave

Tehnološki napredek je omogočil razvoj posebnih sredstev in klimatskih naprav, ki absorbirajo toploto in vlago, tako da termično udobje ni več nedosegljiva želja. Klima naprave postajajo nepogrešljiv del vsakega...

Prezračevanje in prezračevalni sistemi - pogoste dileme 2021

Kako je lahko prezračevanje in prezračevalni sistem načrtovan za vaš primer, pojasni energetski svetovalec, ki že desetletja spremlja...

Varčevanje vode

Uporaba deževnice je smotrna

Uporaba deževnice je zelo smotrna. Uporabimo jo lahko za zalivanje, pranje, za splakovanje WC kotličkov, z dobro filtracijo pa je lahko tudi pitna, Rezervoar za deževnico sicer izgleda zelo vlei, vendar v resnici ne potrebuje veliko prostora, saj se ga vkoplje v zemljo. Potrebno je le upoštevati kakšen meter...

Čistilna naprava - nova one2clean plus

Popolno biološko čiščenje odplak je danes pri nas postalo nujno, saj je skoraj 3/4 površine Slovenije označeno kot vodovarstveno. To je posledica desetletij nespametnega ravnanja in odvajanja onesnaženih vod tja,...

Čistilna naprava brez elektrike - primerna za vikende

Lastniki objektov, ki so zgolj občasno naseljeni ali samo v sezonski uporabi, se prej ali slej srečajo z izzivom čiščenja odpadnih voda. Ta je še toliko večji, če gre za lokacijo brez električne energije ali...

Matrikx vodni filtri

Da iz pipe priteče čista pitna voda ni samoumevno, saj smo v zadnjem stoletju spustili v okolje več kot 100.000 različnih sintetičnih snovi, ki v končni fazi vedno pristanejo v vodi. Kristalno čisto vodo...

ZELENA MOBILNOST

Avto na plin odlično prestal eko test

Prijaznost do okolja postaja tako pri izdelavi kot pri nakupu vozila vse pomembnejši dejavnik. Varčen avto v prihodnje ne bo samo vozil ceneje, ampak bo tudi povzročal manj vpliva na okolje v obliki podnebno škodljivega CO2 in drugih onesnaževal, ki slabšajo kakovost zraka.

Avto na plin - pospeševanje nizkoogljičnega prometa

Združenje za zemeljski in obnovljiv plin v prometu (NGVA Europe) je objavilo podatke o uporabi biometana v sektorju cestnega prometa v Evropi, ki kažejo, da je obnovljivi plin na voljo potrošnikom po Evropi ter v...

Od 2030 samo še novi avto na elektriko ali hibrid

Stanje doma in okoli nas na področju električnega transporta za široko rabo kaže veliko bolj optimistično sliko, kot si predstavljajo mnogi kritiki. Poglejmo, kaj za električni avto drži, kaj ne drži, v...

Električna vozila - kaj pravi zdrava pamet

Z električnimi avtomobili se dogaja nekaj podobnega, kot z okoljskimi opozorili. Nasprotniki trdnih dejstev in opozoril okoljevarstvenikov so dolgo uporabljali vsa možna orožja, da bi negirali rastočo "nevarnost" -...

Inštalacije

Talno gretje 2021 (cena, primerjava suhi in mokri sistem)

Cena za talno gretje ni najpomembnejši vidik pri adaptacijah starih zgradb, ker investitorji ob tem iščejo predvsem izboljšanje udobja, hitro vgradnjo, ter maksimalne prihranke ogrevanja, saj je potrebna temp. v prostoru po vgradnji talega gretja vsaj 2 stopinji nižja. Večina starejših hiš se ogreva z...

Vlaga v kleti

Če ima novogradnja klet, jo je potrebno vedno zaščititi proti vdoru vode z zunanje strani. Postopek je razmeroma enostaven in ga lahko izvaja srednje spreten graditelj tudi sam. Seveda pa vrag tiči v detajlih, in če...

Regulacija talnega gretja Uponor Smatrix

Ko izbiramo ogrevalni sistem je regulacija talnega ogrevanja tako pri obnovah in novogradnjah ključna, če želimo z novim sistemom ogrevati maksimalno varčno in hkrati doseči...

Cena talno gretje suhomontažni sistem

Cena za talno gretje ni najpomembnejši vidik pri adaptacijah starih zgradb, ker investitorji ob tem iščejo predvsem izboljšanje udobja, hitro vgradnjo ter maksimalne prihranke ogrevanja.

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Preverite akcijsko ponudbo 2021 za tandem - toplotne črpalke Bosch in prezračevalni sistemi Sabiana in si zagotovite posebne pogoje nakupa. Med sistemi za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje spoznajte sistem, ki...

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni avto.

Prodajo gradbenega materiala v aprilu rešuje spletna trgovina. Vendar, ker so storitve za izvedbo gradbenih del v poseljenih zgradbah od sredine marca zaustavljene, bodo gospodarske posledice...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

zdrava hisa

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.