Kakovost življenja – naše počutje, zdravje, bivalne razmere – je v marsičem odvisna od mikrookolja, v katerem živimo in ki nas obdaja, nanj pa čedalje bolj vplivajo različni dejavniki iz širšega prostora. Širšo, objektivnejšo informacijo o kakovosti okolja v Sloveniji dobimo, če se primerjamo z drugimi državami, saj je problematika okolja vsesplošna.


Posamezni okoljski kazalniki kažejo, da se je stanje okolja v Sloveniji od leta 2004 v marsičem izboljšalo:

• Število dni s preseženo dnevno koncentracijo delcev PM10 je bilo v letu 2012 povsod po Sloveniji nižje kot v letu 2004, razen v Murski Soboti in Trbovljah.

• Pri kakovosti zraka, ki jo merimo s količino izpuščenih toplogrednih plinov, še ne dosegamo ciljev Kjotskega protokola, po katerem bi morali količino izpustov do leta 2012 glede na izhodiščno vrednost v letu 1986 zmanjšati za 8 %: v letu 2004 smo količino izpustov presegli za 7,3 %, v letu 2011 (zadnji podatki) pa za 4,8 %. Zmanjševanje v zadnjem desetletju pa ni bilo enakomerno, nasprotno, do leta 2008 se je količina izpuščenih toplogrednih plinov celo povečevala, šele v letu 2009 je začela upadati. Katere dejavnosti najbolj obremenjujejo okolje?

• Največ izpustov je izviralo iz energetike, in sicer iz porabe fosilnih goriv v prometu in pri proizvodnji energije: v letu 2004 80 %, v letu 2011 pa 82 %. Iz kmetijstva je v obeh letih izviralo 10 % izpustov, iz industrijskih procesov v letu 2004 okoli 6 %, v letu 2011 pa okoli 5 % in iz odpadkov okrog 3 %.

• Sestava izpustov se v preteklih letih praktično ni spreminjala. Toplogredni plini v izpustih so vsebovali največ, kar 80 %, ogljikovega dioksida, okrog 10 % metana in 6 % didušikovega oksida.

• Kakovost pitne vode v tem obdobju se je izboljšala: delež neskladnih vzorcev vode v velikih oskrbovanih območjih, onesnaženih z bakterijo Escherichio coli, se je zmanjšal za več kot trikrat.

 

Izpusti v zrak, Slovenija

  2004 2012

Delež izpustov ogljikovega dioksida
glede na celotne izpuste toplogrednih
plinov (%)

82,1 82,9

Delež izpustov metana glede na
celotne izpuste toplogrednih
plinov (%)

10,7 10,1

Delež izpustov didušikovega oksida
glede na celotne izpuste
toplogrednih plinov (%)

5,9 5,7

Vir: SURS

 

Bistvo trajnostnega razvoja je ohranjanje dolgoročnega ravnovesja med potrebami človeštva in zmogljivostjo narave; odločilna dejavnika pri doseganju tega cilja sta skromnost in zavedanje o omejenosti razpoložljivih virov – vode in hrane. Za ponazoritev navajamo nekaj okoljskih kazalnikov za leti 2004 in 2012, ki govorijo o stanju okolja in o našem odnosu do okolja in prihodnjih generacij:

• Končna poraba energije se je v letu 2012 glede na leto 2004 zmanjšala z 2,5 na 2,1 toe na prebivalca.

• Obnovljive vire energije v končni porabi energije smo v obdobju 2004–2012 povečali z 8,8 % na 12,8 %.

• Porabo vode iz javnega vodovoda na prebivalca smo s 43,4 m3 v letu 2012 glede na leto 2004 zmanjšali za približno 2 m3.

• V letu 2004 smo proizvedli povprečno 417 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, od tega pol kilograma nevarnih odpadkov, v letu 2012 pa 327 kg, od tega 2,4 kg nevarnih.

• Tudi na komunalna odlagališča odložimo manj odpadkov (ker jih v zadnjem času vestneje ločujemo in več predelamo): v letu 2004 smo jih tja odložili 727.000 ton, v letu 2012 pa 388.000 ton.

 

Komunalni odpadki na prebivalca, Slovenija

    2004 2012

skrbimo

količina vseh
komunalnih
odpadkov (kg)

417 327
skrbimo 2

količina
nevarnih
odpadkov (kg)

0,5 2,4

 

Ker okolje v zelo veliki meri onesnažuje in obremenjuje promet, so v povezavi s tem zelo ilustrativni podatki in kazalniki iz statistike transporta:

• Število osebnih vozil se je v obravnavanem obdobju povečalo: v letu 2004 smo imeli na 1.000 prebivalcev 441 osebnih avtomobilov, v letu 2012 pa 492.

• Hkrati se je število potniških kilometrov, opravljenih v cestnem javnem potniškem prometu, zmanjšalo: leta 2004 je bilo v cestnem javnem potniškem prometu opravljenih 1.000 milijonov potniških kilometrov, leta 2012 pa samo 583 milijonov.

 

 

Največ avtomobilov na 1.000 prebivalcev so imeli v letu 2012

v goriški (577), najmanj pa v zasavski statistični regiji (470).

 

 

In kakšno Zemljo bomo zapustili otrokom? O medgeneracijski solidarnosti na okoljskem področju lahko razberemo iz nekaterih statističnih podatkov in kazalnikov naslednje:

• Energetska intenzivnost, merjena z oskrbo z energijo na BDP, se je od leta 2004 do leta 2012 zmanjšala s 330 na 294 toe/mio. EUR v stalnih cenah 2000. To pomeni, da so energetski viri bolje izkoriščeni.

• Poraba rastlinskih hranil na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi se je od leta 2004 do leta 2012 zmanjšala s 129,4 kg/ha, na 95,9 kg/ha:

   • poraba dušika pa z 61,7 kg/ha na 54,8 kg/ha zemljišča,
   • poraba fosforjevega rastlinskega hranila (P2O5) se je v tem obdobju zmanjšala z 29,8 na 18,5 kg/ha,
   • poraba kalijevega rastlinskega hranila (K2O) pa s 37,9 na 22,5 kg/ha kmetijskega zemljišča v uporabi.

• Pri čiščenju odpadnih voda smo od leta 2004 nekoliko popustili: v letu 2004 smo proizvedli 128 milijonov m3 odpadne vode in je od tega pred izpustom – večinoma v površinske vode – prečistili 74 %; v letu 2012 smo proizvedli 201 milijon m3 odpadne vode, in le 58 % te vode je bilo pred izpustom v okolje prečiščene.

• Pri ravnanju z odpadki smo nekoliko napredovali. V zadnjem času proizvedemo vseh odpadkov skoraj pol manj: v letu 2004 smo jih proizvedli 6,8 milijona ton, v letu 2012 pa 4,4 milijona ton. Večina jih je nastala v proizvodnih in storitvenih dejavnostih: pred desetimi leti 84 %, v letu 2012 pa 85 %.

• Količina odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti se je res zmanjšala v približno enakem obsegu kot količina vseh odpadkov, in to je razveseljivo, žal se je hkrati povečala količina nevarnih industrijskih odpadkov: z okoli 109.000 ton (2004) na skoraj 116.000 ton (2012).

• Spodbudno je tudi to, da se povečuje predelava odpadkov: v letu 2004 smo jih predelali 3,6 milijona ton, v letu 2012 pa 5,3 milijona ton.


Se dovolj zavedamo, kakšno bogastvo so naši gozdovi? Pokrivajo nekaj več kot 58 % površine Slovenije; med drugim so zelo pomembni tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri nas na primer lahko še vedno srečamo v naravi vse tri velike evropske plenilce: rjavega medveda, volka in risa; to velja poleg nas še za redko katero evropsko državo. V biotsko raznovrstnost pokrajine je Slovenija v letu 2004 vložila blizu 4,2 milijona EUR, v letu 2012 pa samo še 474.000 EUR. Za varstvo okolja sicer namenjamo čedalje več denarja: v letu 2004 so investicije v varstvo okolja znašale 192 milijonov EUR, v letu 2012 pa 394 milijonov EUR.

 

 

Zanimivo je, da smo v letu 2004 glavni del teh sredstev, okoli 36 %, namenili za upravljanje odpadnih voda (v letu 2012 je bilo za ta namen porabljenih 26 % sredstev), v letu 2012 pa za varstvo zraka in klime, 53 %.

 

Vodni viri Slovenije:

2.500 km rek skrbimo 3
60,8 km2 stoječih voda skrbimo 4
morje skrbimo 5

3.530 milijonov m3
količine obnovljive
podzemne vode

skrbimo 6

Vir: ARSO

 

Tudi po vodnih virih je Slovenija ena najbogatejših evropskih držav: po slovenskem ozemlju se samo v rekah in potokih pretoči okoli 34 milijard m3 vode; po skupni količini vode na prebivalca skoraj štirikrat presegamo evropsko povprečje. Prebivalcem je voda večinoma dobavljena prek sistema javne oskrbe; dolžina celotnega javnega omrežja je danes blizu 22.000 km, nanj pa je priključenih skoraj 488.000 priključkov. Iz vodnih virov je bilo v letu 2012 načrpanih približno 169 milijonov m3, v letu 2004 pa 162 milijonov m3 vode. Največ vode iz javnega vodovoda porabijo gospodinjstva. V letu 2004 je je bilo gospodinjstvom dobavljenih 53 %, v letu 2012 pa približno 50 %. Poraba vode, dobavljene predelovalnim in storitvenim dejavnostim, se je od leta 2004 do leta 2012 zmanjšala z 21 % na 18 %. 

Izguba vode iz javnega vodovoda pa se je v opazovanem obdobju precej povečala, in sicer s 36 milijonov m3 na 49 milijonov m3; to pomeni, da se v omrežju izgubi približno 30 % vode in za približno 30 % se je povečala tudi izguba vode.

 

Količina vode, dobavljene iz javnega vodovoda, Slovenija

  2004 2012
gospodinjstvom
mio. m3

86,7

84,9
dejavnostim
mio. m3

35,1

30,6
izguba
mio. m3

36,4

49,5

Vir: SURS

 

Podobni članki

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Varčevanje toplotne energije

Z zemeljskim plinom dobite več

Oskrba z zemeljskim plinom postaja vedno bolj priljubljena, saj vse več ljudi prepoznava njegove prednosti pred drugimi energenti. Zemeljski plin lahko uporabljamo tako v industriji kot v stanovanjskih objektih, z njim lahko ogrevamo prostore, uporabljamo ga tudi za kuhanje in pripravo tople sanitarne vode. Njegove...

Toplotne črpalke in klimatske naprave Mitsubishi Electric

Toplotne črpalke Ecodan Mitsubishi Electric v izvedbi zrak-voda so izjemno učinkovite, tihe in energetsko varčne v delovanju, zato so v samem svetovnem vrhu.

Kako izbrati pravo ogrevalno toplotno črpalko?

Kako se lotiti prenove ogrevalnega sistema? Katero rešitev izbrati? Kateri sistem ogrevanja oz. energent je najboljša izbira? Vam je pomembno udobje? Imate radi tople radiatorje? Raje...

Delovanje toplotne črpalke - toplotni stroj

Ali znate podrobno razložiti kako deluje vaš televizor? Ali pa mobilni telefon? Kako je možno, da lahko sredi tuje države v nekaj sekundah pokličete domačo številko.

GRADNJA IN OBNOVE

Primer opečne Solinterra ničenergijske hiše

Predstavljamo prvi primer Solinterra hiše - izkoriščanje toplote zemlje in sonca in preprečevanje uhajanja toplote iz notranjosti

Prava cena pasivne gradnje

Pregled, meritve in resnični stroški gradnje pasivne hiše so vzeti iz diplomske naloge Vesne Petrovič, ki v montažni hiši tudi stanuje. Stavba za ogrevanje,...

Pasivna hiša z integrirano sončno elektrarno

Integrirana sončna elektrarna na pasivni hiši telovadca proizvede osem tisoč kilovatnih ur, hiša pa porabi pol manj, da bi z njo lahko napajal še manjši električni avto.

Štiri gradbene izolacijske napake

Na sejmu v Celju, so imeli svojo stojnico tudi energetski svetovalci. Obiskovalci so jim lahko predstavili svoja vprašanja in probleme, strokovnjaki pa so odgovarjali in obiskovalcem nato svoje ogovore poslali domov še...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Kako deluje samooskrba z električno energijo – net metering v Sloveniji

Samooskrba z električno energijo je regulirana z Uredbo za samooskrbo gospodinjstev, ki  velja od januarja 2016 in predstavlja temelj net metering sistema, pri čemer se delovna energija proizvedena v sončni elektrarni in porabljena energija na istem odjemnem...

Sončne elektrarne: nosilnosti konstrukcije, osončenost strehe

Pozimi je upoštevana obremenitev sončne elektrarne z debelo plastjo snega, zato je za vsako normalno ostrešje teža modulov zanemarljiva. Dodatna obremenitev s sončno elektrarno...

Ogrevanje hiše s samooskrbno električno energijo

S sprejetjem Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov (Net metering), je možno z vgradnjo mikro sončne elektrarne na streho objekta, v večji meri znižati stroške za ogrevanje.

Sončne elektrarne za samooskrbo - kaj vas utegne zanimati pred izgradnjo

Sončne elektrarne za samooskrbo so donosne in za gospodinjstva zelo mikavne investicije, v luči nove državne uredbe o samooskrbi z električno energijo pa je mogoče ugodno subvencijo, razen za sončne elektrarne,...

Aktualne novice

Blagovna znamka JUPOL letos praznuje 50 let

Družba JUB v letošnjem letu obeležuje častitljivi obletnici – 100-letnico imena JUB in 50 let blagovne znamke JUPOL. Blagovna znamka JUPOL, ki je v preteklih 50 letih postala sinonim za kakovostne notranje zidne barve, je tesno povezana z razvojem podjetja.

Branje revije Varčujem z energijo prijaznejše bralcu

V novembru je izšla nova, 63. številka revije Varčujem z energijo. Revijo lahko naročite na dom ali podjetje za stroške odpreme in poštnine, vsebine pa so na portalu www.varcevanje-energije.si dodatno dostopne...

Še iščete ideje za obdaritev vaših partnerjev in družine?

Darila podjetja Oven so drugačna, skrbno izbrana in namenjena širokemu krogu uporabnikov. So praktična, cenovno dostopna in življenje resnično olajšajo na vsakem koraku. Z njimi si lahko popestrite prosti čas, so...

GBC Slovenija v Ljubljani uspešno izvedla tretjo trajnostno konferenco

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je  27. septembra, v svetovnem tednu trajnostne gradnje, organiziralo tretjo letno trajnostno konferenco, ki je v prostorih Zavoda za gradbeništvo Slovenije...

Prezračevanje, klimatizacija

Prezračevanje Lunos - novi ventilatorji Silvento

Kopalnica je prostor, v katerem je zaradi prhanja, kopanja, delovanja pralnega stroja in morda še sušenja perila vedno veliko vlage. Z odpiranjem oken se je znebimo le malo, preostala zastaja v kopalnici ali prehaja v druge prostore v stanovanju in povzroča nevšečnosti.

Zima in pametno prezračevanje

Če hočemo doseči ugodno bivalno klimo v prostorih, bomo v Sloveniji morali ogrevati stavbe skoraj osem mesecev. V tem času samo občasno odpiramo okna in zračimo stanovanje, saj želimo za ogrevanje porabiti čim...

Solarni toplozračni kolektor SolarVenti® - brezplačno prezračevanje ter...

V Osnovni šoli in vrtcu Muljava (Ivančna Gorica) se je izvajala celovita energetska prenova, v sklopu te so pa na prostore učilnic na južno stran stavbe namestili solarne toplozračne kolektorje SolarVenti SV14,...

Prezračevanje prostorov v kurilni sezoni

V času kurilne sezone s pravilnim prezračevanjem prostorov vzdržujemo kakovosten zrak pri ugodni temperaturi. Večina gospodinjstev prostore prezračuje z odpiranjem oken in vrat. V Ljubljani je čas prezračevanja...

Varčevanje vode

Zbiralnik deževnice - banka lastne deževnice

Okoljske ekstreme z močnimi nalivi in sušnimi obdobji smo si povzročili sami. Sami lahko tudi ukrepamo in z enostavnimi ukrepi omilimo posledice.

Pitna voda v 7 točkah

Za nas samoumevna pitna voda je v svetu vedno bolj redka dobrina, čeprav smo načrtovali ravno obratno. Dostop do čiste vode in urejen sanitarni sistem pomeni zdravje za otroke in družine, možnost šolanja, dela in...

Nova vrednost deževnice

Na področju deževnice se dogaja nekaj zanimivega. V začetnem obdobju vgrajevanja rezervoarjev so bili pomembni prihranki, prikazani v denarju. Sedaj se doktrina spreminja. Danes prihranki še vedno obstajajo, ugodni...

Kakšno vodo pijete?

Analize kažejo, da vsa pitna voda vsebuje klor, pesticide, organske kontaminante in težke kovine. Onesnaženje vode je posledica onesnaževanja predvsem zaradi industrijske in neekološke kmetijske dejavnosti. Število...

ZELENA MOBILNOST

Testna vožnja z električnim kolesom je preprosto navdušujoča izkušnja

Ste že preizkusili električno kolo? Podjetje Oven nas je v sklopu Evropskega tedna športa v Mariboru...

3,2 milijona e- avtov že na cestah

Trenutno jih je že več, saj so številke stare nekaj mesecev. Od teh jih 1,2 milijona vozijo Kitajci, 750.000 Američani, Nemci so na osmem mestu z 93.000 vozili. Krivulja prodaje strmo raste, saj smo letošnje leto...

Električna vozila - svet na baterijski pogon

Trenutno se nahajamo v času globalne evolucije energetskih sistemov, ki postajajo čistejši in bolj razpršeni. Energijo proizvajamo, shranjujemo in razdeljujemo vedno bližje končnemu porabniku.

Električno kolo: ne razvada, ampak dobra navada

Prva električna kolesa so luč sveta ugledala že pred več kot stoletjem – z zelo potratnimi elektromotorji, ogromnimi baterijami in zelo kratkim dometom, komaj kaj več kot kilometer. Sodobne različice odlikujejo...

Inštalacije

Aktivno talno ogrevanje –  topla tla že v 10 minutah!

Sistem talnega ogrevanja Actifloor je ustvarjen za izpolnjevanje sodobnih zahtev bivanja. Združuje najboljšo učinkovitost s kratkimi časi segrevanja in elegantno obliko. Actifloor je rezultat znanstvenih študij in intenzivnih opazovanj navad uporabnikov in odziv na spremembe v sodobnih bivalnih...

Tako lahko lastniki varčujejo

Fosilna goriva se bodo zagotovo dražila, kar naredi obnovljive vire energije za ogrevanje objektov še bolj zanimive. Pri tem so zelo priročne toplotne črpalke, čeprav niso...

Naprava proti zmrzovanju na posebno zasnovani vrtni pipi

Varnostna naprava proti zmrzovanju vam prepreči nastajanje ledu v zunanjih pipah in tako preprečuje nastanek morebitne škode v ceveh pri vodovodnih napeljavah zunaj objektov in namakalnih napeljavah.

Cenovno ugodno talno ogrevanje Uponor Tacker

Talno ogrevanje Uponor za brezkompromisno ugodje z fleksibilno cevjo za prilagoditev vsem tlorisom prostora in prijetno porazdelitev toplote. Uponor Tacker je sistem za talno ogrevanje, ki se prekrije z...

Najbolj brano

 IR ogrevanje je globalno uveljavljeno več kot 80 let. Zaradi nizkih cen fosilnih goriv in globalne prevlade teh energentov,  v preteklosti povpraševanja po IR ogrevanju praktično ni bilo

Veliko je govora o toplotnih črpalkah za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, prednostih, povračilu investicije, vplivih na okolje, načinu izračuna potrebne moči toplotne črpalke in podobno.

Ponudniki storitev vrtanja dandanes ne ponujajo več samo vrtalnih oz. rudarskih del, ampak ponujajo vse bolj celovite storitve. Cene na trgu se razlikujejo, vendar pa so ponudniki (vrtalci) razmeroma prilagodljivi in odzivni na povpraševanja.

Letošnja zima je pokazala zobe bolj kot smo vajeni, tako da so tudi stroški za ogrevanje  v večini domov višji kot v preteklih zimah.

Eko sklad je pred kratkim objavil javni poziv, namenjen dodeljevanju nepovratnih sredstev fizičnim osebam za naložbe v naprave za samooskrbo z elektriko.Slednje je pričakovano povečalo zanimanje za postavitev takih naprav, hkrati pa seveda sprožilo vprašanja o tem kaj samooskrba z elektriko sploh je, kako deluje...

ponudniki toplotnih

SVEŽ PREGLED TRGA ZA TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK – VODA

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne

SONČNE ELEKTRARNE

Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje

PREHOD NA TOPLOTNE ČRPALKE

Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa

PASIVNE IN SKORAJ NIČ - ENERGIJSKE HIŠE

Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove

DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE

Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.