Kakovost življenja – naše počutje, zdravje, bivalne razmere – je v marsičem odvisna od mikrookolja, v katerem živimo in ki nas obdaja, nanj pa čedalje bolj vplivajo različni dejavniki iz širšega prostora. Širšo, objektivnejšo informacijo o kakovosti okolja v Sloveniji dobimo, če se primerjamo z drugimi državami, saj je problematika okolja vsesplošna.


Posamezni okoljski kazalniki kažejo, da se je stanje okolja v Sloveniji od leta 2004 v marsičem izboljšalo:

• Število dni s preseženo dnevno koncentracijo delcev PM10 je bilo v letu 2012 povsod po Sloveniji nižje kot v letu 2004, razen v Murski Soboti in Trbovljah.

• Pri kakovosti zraka, ki jo merimo s količino izpuščenih toplogrednih plinov, še ne dosegamo ciljev Kjotskega protokola, po katerem bi morali količino izpustov do leta 2012 glede na izhodiščno vrednost v letu 1986 zmanjšati za 8 %: v letu 2004 smo količino izpustov presegli za 7,3 %, v letu 2011 (zadnji podatki) pa za 4,8 %. Zmanjševanje v zadnjem desetletju pa ni bilo enakomerno, nasprotno, do leta 2008 se je količina izpuščenih toplogrednih plinov celo povečevala, šele v letu 2009 je začela upadati. Katere dejavnosti najbolj obremenjujejo okolje?

• Največ izpustov je izviralo iz energetike, in sicer iz porabe fosilnih goriv v prometu in pri proizvodnji energije: v letu 2004 80 %, v letu 2011 pa 82 %. Iz kmetijstva je v obeh letih izviralo 10 % izpustov, iz industrijskih procesov v letu 2004 okoli 6 %, v letu 2011 pa okoli 5 % in iz odpadkov okrog 3 %.

• Sestava izpustov se v preteklih letih praktično ni spreminjala. Toplogredni plini v izpustih so vsebovali največ, kar 80 %, ogljikovega dioksida, okrog 10 % metana in 6 % didušikovega oksida.

• Kakovost pitne vode v tem obdobju se je izboljšala: delež neskladnih vzorcev vode v velikih oskrbovanih območjih, onesnaženih z bakterijo Escherichio coli, se je zmanjšal za več kot trikrat.

 

Izpusti v zrak, Slovenija

  2004 2012

Delež izpustov ogljikovega dioksida
glede na celotne izpuste toplogrednih
plinov (%)

82,1 82,9

Delež izpustov metana glede na
celotne izpuste toplogrednih
plinov (%)

10,7 10,1

Delež izpustov didušikovega oksida
glede na celotne izpuste
toplogrednih plinov (%)

5,9 5,7

Vir: SURS

 

Bistvo trajnostnega razvoja je ohranjanje dolgoročnega ravnovesja med potrebami človeštva in zmogljivostjo narave; odločilna dejavnika pri doseganju tega cilja sta skromnost in zavedanje o omejenosti razpoložljivih virov – vode in hrane. Za ponazoritev navajamo nekaj okoljskih kazalnikov za leti 2004 in 2012, ki govorijo o stanju okolja in o našem odnosu do okolja in prihodnjih generacij:

• Končna poraba energije se je v letu 2012 glede na leto 2004 zmanjšala z 2,5 na 2,1 toe na prebivalca.

• Obnovljive vire energije v končni porabi energije smo v obdobju 2004–2012 povečali z 8,8 % na 12,8 %.

• Porabo vode iz javnega vodovoda na prebivalca smo s 43,4 m3 v letu 2012 glede na leto 2004 zmanjšali za približno 2 m3.

• V letu 2004 smo proizvedli povprečno 417 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, od tega pol kilograma nevarnih odpadkov, v letu 2012 pa 327 kg, od tega 2,4 kg nevarnih.

• Tudi na komunalna odlagališča odložimo manj odpadkov (ker jih v zadnjem času vestneje ločujemo in več predelamo): v letu 2004 smo jih tja odložili 727.000 ton, v letu 2012 pa 388.000 ton.

 

Komunalni odpadki na prebivalca, Slovenija

    2004 2012

skrbimo

količina vseh
komunalnih
odpadkov (kg)

417 327
skrbimo 2

količina
nevarnih
odpadkov (kg)

0,5 2,4

 

Ker okolje v zelo veliki meri onesnažuje in obremenjuje promet, so v povezavi s tem zelo ilustrativni podatki in kazalniki iz statistike transporta:

• Število osebnih vozil se je v obravnavanem obdobju povečalo: v letu 2004 smo imeli na 1.000 prebivalcev 441 osebnih avtomobilov, v letu 2012 pa 492.

• Hkrati se je število potniških kilometrov, opravljenih v cestnem javnem potniškem prometu, zmanjšalo: leta 2004 je bilo v cestnem javnem potniškem prometu opravljenih 1.000 milijonov potniških kilometrov, leta 2012 pa samo 583 milijonov.

 

 

Največ avtomobilov na 1.000 prebivalcev so imeli v letu 2012

v goriški (577), najmanj pa v zasavski statistični regiji (470).

 

 

In kakšno Zemljo bomo zapustili otrokom? O medgeneracijski solidarnosti na okoljskem področju lahko razberemo iz nekaterih statističnih podatkov in kazalnikov naslednje:

• Energetska intenzivnost, merjena z oskrbo z energijo na BDP, se je od leta 2004 do leta 2012 zmanjšala s 330 na 294 toe/mio. EUR v stalnih cenah 2000. To pomeni, da so energetski viri bolje izkoriščeni.

• Poraba rastlinskih hranil na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi se je od leta 2004 do leta 2012 zmanjšala s 129,4 kg/ha, na 95,9 kg/ha:

   • poraba dušika pa z 61,7 kg/ha na 54,8 kg/ha zemljišča,
   • poraba fosforjevega rastlinskega hranila (P2O5) se je v tem obdobju zmanjšala z 29,8 na 18,5 kg/ha,
   • poraba kalijevega rastlinskega hranila (K2O) pa s 37,9 na 22,5 kg/ha kmetijskega zemljišča v uporabi.

• Pri čiščenju odpadnih voda smo od leta 2004 nekoliko popustili: v letu 2004 smo proizvedli 128 milijonov m3 odpadne vode in je od tega pred izpustom – večinoma v površinske vode – prečistili 74 %; v letu 2012 smo proizvedli 201 milijon m3 odpadne vode, in le 58 % te vode je bilo pred izpustom v okolje prečiščene.

• Pri ravnanju z odpadki smo nekoliko napredovali. V zadnjem času proizvedemo vseh odpadkov skoraj pol manj: v letu 2004 smo jih proizvedli 6,8 milijona ton, v letu 2012 pa 4,4 milijona ton. Večina jih je nastala v proizvodnih in storitvenih dejavnostih: pred desetimi leti 84 %, v letu 2012 pa 85 %.

• Količina odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti se je res zmanjšala v približno enakem obsegu kot količina vseh odpadkov, in to je razveseljivo, žal se je hkrati povečala količina nevarnih industrijskih odpadkov: z okoli 109.000 ton (2004) na skoraj 116.000 ton (2012).

• Spodbudno je tudi to, da se povečuje predelava odpadkov: v letu 2004 smo jih predelali 3,6 milijona ton, v letu 2012 pa 5,3 milijona ton.


Se dovolj zavedamo, kakšno bogastvo so naši gozdovi? Pokrivajo nekaj več kot 58 % površine Slovenije; med drugim so zelo pomembni tudi za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri nas na primer lahko še vedno srečamo v naravi vse tri velike evropske plenilce: rjavega medveda, volka in risa; to velja poleg nas še za redko katero evropsko državo. V biotsko raznovrstnost pokrajine je Slovenija v letu 2004 vložila blizu 4,2 milijona EUR, v letu 2012 pa samo še 474.000 EUR. Za varstvo okolja sicer namenjamo čedalje več denarja: v letu 2004 so investicije v varstvo okolja znašale 192 milijonov EUR, v letu 2012 pa 394 milijonov EUR.

 

 

Zanimivo je, da smo v letu 2004 glavni del teh sredstev, okoli 36 %, namenili za upravljanje odpadnih voda (v letu 2012 je bilo za ta namen porabljenih 26 % sredstev), v letu 2012 pa za varstvo zraka in klime, 53 %.

 

Vodni viri Slovenije:

2.500 km rek skrbimo 3
60,8 km2 stoječih voda skrbimo 4
morje skrbimo 5

3.530 milijonov m3
količine obnovljive
podzemne vode

skrbimo 6

Vir: ARSO

 

Tudi po vodnih virih je Slovenija ena najbogatejših evropskih držav: po slovenskem ozemlju se samo v rekah in potokih pretoči okoli 34 milijard m3 vode; po skupni količini vode na prebivalca skoraj štirikrat presegamo evropsko povprečje. Prebivalcem je voda večinoma dobavljena prek sistema javne oskrbe; dolžina celotnega javnega omrežja je danes blizu 22.000 km, nanj pa je priključenih skoraj 488.000 priključkov. Iz vodnih virov je bilo v letu 2012 načrpanih približno 169 milijonov m3, v letu 2004 pa 162 milijonov m3 vode. Največ vode iz javnega vodovoda porabijo gospodinjstva. V letu 2004 je je bilo gospodinjstvom dobavljenih 53 %, v letu 2012 pa približno 50 %. Poraba vode, dobavljene predelovalnim in storitvenim dejavnostim, se je od leta 2004 do leta 2012 zmanjšala z 21 % na 18 %. 

Izguba vode iz javnega vodovoda pa se je v opazovanem obdobju precej povečala, in sicer s 36 milijonov m3 na 49 milijonov m3; to pomeni, da se v omrežju izgubi približno 30 % vode in za približno 30 % se je povečala tudi izguba vode.

 

Količina vode, dobavljene iz javnega vodovoda, Slovenija

  2004 2012
gospodinjstvom
mio. m3

86,7

84,9
dejavnostim
mio. m3

35,1

30,6
izguba
mio. m3

36,4

49,5

Vir: SURS

 

Podobni članki

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Varčevanje toplotne energije

Preverili delovanje toplotne črpalke v starejši hiši

Meritve in strokovnjaki potrjujejo zanimiv paradoks. Pokazalo se je, da so toplotne črpalke najbolj primeren vir toplote tudi za energijsko potratne stavbe.

Geotermalna toplotna črpalka zemlja voda ali zemlja voda

Za sistem ogrevanja s toplotno črpalko in virom voda-voda ali zemlja-voda se običajno ne odločimo čez noč, ampak vse informacije in lastnosti skrbno pretehtamo, nenazadnje gre za eno večjih investicij v stavbi. Pri...

Delovanje toplotne črpalke v starejši hiši - primer

Ali je delovanje toplotne črpalke v starejši hiši učinkovito, se izplača investirati v nov ogrevalni sistem? Vprašanja, ki si jih zastavlja marsikateri lastnik hiše z dotrajano pečjo za ogrevanje ali bi preprosto...

Toplotna črpalka in ogrevanje bazena, izračun

Energetsko enovno ugodno je ogrevanje bazena s pomočjo toplotne črpalke. Vzdrževanje bazena in kvalitete vode v njem je stalna naloga uporabnika, ki tudi nekaj stane, zato je logično, da si vsak želi čim daljšo...

GRADNJA IN OBNOVE

Suhi estrih - obnova tlaka in poda

Pri prenovi starejših hiš je čas, ki ga porabimo za obnovo tal, zelo pomemben. Dokler tla niso gotova, vse ostalo čaka. Ker je čas denar, uporaba suhih estrihov čedalje bolj narašča. Suhi estrihi so primerni za vse vrste prostorov, zato se izdelujejo iz različnih materialov in sestavljajo na objektu v...

Vlaga v zidu - kako sanirati

Zidovi se lahko navlažijo iz stalnih in občasnih virov vlage, ki so nad in pod površino terena. Če je zid suh, to pomeni, da smo ga z gradbenimi prijemi pravilno zaščitili pred vdorom vlage, ter da se nahaja v...

Skeletna gradnja hiše

Zgodovina skeletne gradnje sega v čase neolitika, različna ljudstva pa so na ta način gradila svoja zavetišča po vsem planetu. Največ ostankov in starih zgradb najdemo na japonskem, pri nas pa zlasti v severni...

Gradnja montažne hiše

Cene energentov se vztrajno dvigujejo, zato se upravičeno gradi vedno več nizkoenergijskih hiš, med katere spadajo tudi montažne hiše. Preden se odločimo za montažno hišo moramo poznati njene...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Baterija za shranjevanje elektrike Power Blox

Baterija za shranjevanje elektrike POWER BOX je bila predstavljena na preteklem sejmu Intersolar 2019. Gre za nagrajen sistem shranjevanja elektrike, švicarskega proizvajalca Stäubli.

Sončne elektrarne - pregled trga v Sloveniji

V letu 2018 smo pri gospodinjstvih opazili skokovito rast na področju samooskrbe z elektriko, ki jo omogočajo sončne elektrarne. Konec leta 2017 je bilo v Sloveniji skupno nameščenih 5.536 sončnih elektrarn v...

Sončna elektrarna poskrbi za ogrevanje vaše hiše

Zadnje desetletje zaznamuje solarna revolucija in umik fosilnih goriv. Še pred desetletjem nihče ni pomislil na samooskrbo z elektriko, kot jo danes omogoča sončna elektrarna, še manj smo verjeli, da bi lahko...

Kako deluje samooskrba z elektriko

Samooskrba z elektriko je regulirana z Uredbo za samooskrbo gospodinjstev, ki  velja od januarja 2016 in predstavlja temelj net metering...

Aktualne novice

Bo trajnostna gradnja z novo direktivo postala evropska stvarnost

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenija je na četrto konferenco trajnostne gradnje, ki je letos potekala v prostorih Knauf Insulation Experience Centra (KIEXC) v Škofji Loki, privabilo 135 udeležencev iz dejavnosti gradbeništva, s področja urejanja prostora ter drugih strokovnjakov, ki so...

Sejem vseh sejmov

52. MOS prinaša še bogatejšo ponudbo in ponovno segmetacijo sejma na pet ključnih področij: MOS Dom, MOS Turizem, MOS Tehnika, MOS B2B in MOS Plus. Sejem, ki ga lahko v Celju obiščete od 10. do 15. septembra, bo...

Blagovna znamka Jupol v praznovanju 50. rojstnega dne

Družba JUB je v prostorih Švicarije v Tivoliju pripravila sklepno praznovanje ob 50-letnici blagovne znamke JUPOL, ki je JUB-ova najuspešnejša in najmočnejša blagovna znamka. Na predstavitvi so lahko udeleženci...

Prihodnost gradnje na 52. MOS-u od 10. do 15. septembra

MOS Dom, MOS Tehnika, MOS Turizem, MOS B2B in MOS Plus bodo na celjskem sejmišču od 10. do 15. septembra obiskovalce ponovno razveseljevali s široko ponudbo na enem mestu. Zaradi sledenja trendom, novostim in...

Prezračevanje, klimatizacija

Prezračevanje, prezračevalni sistem in pogoste zmote

V prispevku predstavljamo katero prezračevanje dejansko potrebujemo, kako pravilno prezračevati in različne možnosti rešitve za centralni ali decentralni prezračevalni sistem.

Zračenje zaprtih prostorov

Zdi se, da smo v želji po čim večji energijski učinkovitosti svojih domov pozabili, čemu je dom sploh namenjen. To namreč ni laboratorij za doseganje prihrankov energije, ampak prostor, kamor se zatečemo po...

Revolucionarna klimatska naprava Samsung, ki ne piha

Samsung Electronics je pred časom lansiral revolucionarno stensko Wind-Free™ klimatsko napravo, ki ustvarja nadpovprečno prijetno bivalno klimo, nelagodje zaradi direktnega hladnega zračnega toka pa je preteklost....

Prezračevalni sistem v vsako hišo

Okna in vrata, ki odlično tesnijo, in toplotnoizolativna fasada zagotavljajo energijsko učinkovitost objekta. Pozimi nas ne zebe, poleti nam ni prevroče. Cena za to udobje je lahko visoka, če smo pozabili na...

Varčevanje vode

Biološka čistilna naprava in pameten nakup

Ob veliki ponudbi raznih proizvajalcev se je potrebno odločiti za izdelek, ki bo izpolnil obljube in pričakovanja. Biološko čistilno bomo uporabljali več desetletij, delovati mora brezhibno in skoraj brez stroškov, zato odločitev ni enostavna.

Filtri za vodo - kristalno čista voda

Čista voda je edina tekočina, ki nemoteno pride do vseh celic, zato je osnova za dobro zdravje in vitalnost. Čsta voda prav gotovo ni voda, ki vsebuje klor, pesticide, kancerogene snovi in težke...

Nakup čistilne naprave – kaj moramo vedeti

Nakup male čistilne naprave ni enostaven, saj jo kupujemo za več desetletij. V tem času bo morala delovati brez napak, uporabniku pa povzročati čim manjše stroške. Ponudba na trgu je velika, zato so se v podjetju...

Čista pitna voda

Čeprav imamo v Sloveniji dobre pogoje in naravne danosti, ni samoumevno, da bomo imeli v svojem domu čisto pitno vodo. Zaradi težav na vodovodnem omrežju, ki je marsikje zastarelo in dotrajano, prihaja do...

ZELENA MOBILNOST

Ukrepi za množičen prehod na električni avto

Električni avto ni več redkost preprosto zato, ker se izplača. Vlade, vključno z našo, pa so dolžne sprejemati ukrepe, ki bodo pospešili množičen prehod na elektrifikacijo.

Električni avto - nujno in takoj

Motor z notranjim zgorevanjem je premična in komplicirana kemična tovarna. Ima izjemno slab izkoristek, saj od vsakega litra bencina 6 deci spremeni v toploto in izpušne pline, samo ostanek služi resničnemu...

Električni avto da ali ne?

Če bi vse odpadne snovi, ki povzročajo neprijetne klimatske spremembe lahko odvedli v vesolje, električnega avta sploh nebi potrebovali. Naprej bi lahko kurili premog in nafto, večina toplotnih strojev pa bi lahko...

Finančna matematika za električni avto -  strošek za gorivo zamenjam z...

V praksi izkušnje za električni avto kažejo, da je ta zelo primeren za vse uporabnike, ki dnevno v povprečju opravijo vsaj 100 kilometrov in lahko baterijo polnijo doma. Ti spadajo v veliko skupino dnevnih migrantov,...

Inštalacije

Talno ogrevanje - suhomontažni sistem

Pri adaptacijah starih zgradb se pogosto pojavijo potrebe po vgradnji talnega ali stenskega ogrevanja, saj se običajno investitorji odločijo za vgradnjo ogrevalnega sistema, ki bi deloval najbolj učinkovito in tudi najbolj varčno.

Tako lahko lastniki varčujejo

Fosilna goriva se bodo zagotovo dražila, kar naredi obnovljive vire energije za ogrevanje objektov še bolj zanimive. Pri tem so zelo priročne toplotne črpalke, čeprav niso...

Varna uporaba je na prvem mestu

Takojšnja in enakomerna toplota, visoki izkoristki, nizka cena in največji dolgoročni prihranki so prednosti, zaradi katerih je uporaba zemeljskega plina v gospodinjstvih čedalje bolj razširjena. Pomembno pa je, da...

Menjam ogrevanje za talno

V želji za udobjem in ugodjem človeštvo že tisočletja prilagaja svoja bivališča razmeram v okolju. V hladnejših dneh leta je prostore kjer bivamo potrebno ogreti, da bi se v njih dobro počutili. Med več načini...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.