Volvo je začetnik futurističnih preizkusov s težkimi vozili, ki premikajo tisoče ton materialov v dnevnih kopih, kamnolomih ali gradbiščih. Ideja je popolnoma nova saj se tega področja ni lotil nihče drug. Želijo doseči ničelne emisije in seveda čim višje prihranke v primerjavi z današnjo tehniko. Cilji so še izboljšana učinkovitost strojev, višja produktivnost, učinkovitost, varnost in trajnostni pristop.
Stabilne stroje napajajo s kablom, samovozeče transporterje poganjajo baterije |
Načrt – Trojna ničla
Načrti za to, kar se dogaja danes so nastali že 2013. Načrt so poimenovali Trojna ničla + 10 x. Prva ničla pomeni ničelne izpuste, druga pomeni nič nesreč, saj so vgrajeni varnostni sistemi, ki omogočajo samodejno izogibanje trkom z drugimi stroji in osebami, s čimer postane delovno okolje varnejše. Tretja ničla označuje nič nenačrtovanih zastojev, ki odpira vrata v nov svet brez okvar, v katerem stroji sami načrtujejo svoje lastno vzdrževanje, zato nenadne okvare postanejo preteklost. Desetica pa pomeni 10 x večjo učinkovitost, saj z elektrifikacijo težkih strojev ter z optimizacijo delovišča dramatično zmanjšamo porabo energije.
Prototipi že vozijo
Inženirji firme že dolgo vedo, da avtonomna vozila na baterije pomenijo 95% znižanje emisij in 25% zmanjšanje stroškov delovanja. V tem projektu je cilj avtomatizacija kamnoloma. Načrt zajema vse postopke, od izkopavanja do drobljenja, zato razvijajo nove stroje, delovne metode in sisteme upravljanja. Vse stroje poganja elektrika, velike statične bagerje pa napajajo kar po kablu. Zanimiv je še transporter na baterije, ki deluje samodejno ter prevaža in iztresa naloženi material.
Hibridni bager nalaga električno in samovozeče električno transportno vozilo |
Električni transporter, danes v kamnolomu, jutri na gradbišču sredi mesta |
Cestni tovorni promet
Večino tovora v cestnem prometu prevažajo veliki vlačilci s skupno težo do 44 ton. Na cestah jih je vedno več, zato je večja poraba goriva in vpliv na okolje. Trenutno nimamo zamenjave za ta način transporta, saj železnica ne more priti do vsakih vrat. Zato Švedska agencija za energijo ter proizvajalca Scania in Siemens sodelujejo v novem preizkusu. Dizel hibridne tovornjake naj bi v bodoče na avtocestah poganjala izključno elektrika iz nadcestne napeljave. Med testi vozita dva tovornjaka brez prekinitve, med tem pa izvajajo meritve in opazujejo obrabo pantografa, za gradnjo ali proti njej pa se bodo odločili v prihodnjem letu. Ko tovornjak zapusti avtocesto, brez zaustavljanja preklopi na dizel elektro pogon. Malo starejši se bodo spomnili ljubljanskih električnih trolejbusov. Kar pomeni, da je vsa ta tehnika že bila v uporabi, da so jo izrinili motorji z notranjim zgorevanjem in da je njihovo obdobje potrebno čim prej zaključiti.
Trenutna hitrost tovornjakov je 90 kilometrov na uro, razdalja med stebri napeljave pa 60 metrov |
Ladje na električni pogon
Namesto enega ogromnega batnega motorja, ki ob okvari v slabem vremenu lahko pomeni potop plovila, vgradijo več manjših plinskih turbin, ki poganjajo več generatorjev. S tokom iz teh generatorjev napajajo enega ali več pogonskih elektromotorjev, ki vrtijo eliso. Moč in število obratov lahko brezstopenjsko prilagodimo, zaradi česar so prihranki goriva veliki, doseg plovila pa povečan. Za pogon uporabijo samo toliko generatorjev, kot je potrebno, ostali lahko mirujejo ali pa služijo kot pomoč ob okvari.
Električni pogoni so še posebej uporabni za posebne izvedbe plovil, za vrtalne namene ali za polaganje podmorskih kablov. Masa potapljajočega kabla med polaganjem je tako velika, da pogonski elektromotor koluta postane zaviralni, kar ga spremeni v generator. Samo z njim pridobijo dovolj elektrike za pogon in vse porabnike na ladji. Plovilo na dan položi od 100 do 200 kilometrov kabla, spuščajo ga do globine 8000 metrov, zato so sile med odvijanjem tako velike. Podmorski kabli so veliko učinkovitejši , cenejši in hitrejši od satelitskih povezav, zato po njih danes poteka 99% medcelinskih komunikacij. Življenjska doba kablov je okrog 25 let, vmes jih tudi popravljajo, zato so tovrstna plovila vedno v pogonu.
Samo zaviranje velikega koluta z generatorjem proizvede dovolj elektrike za pogon ladje |
Vojska pozna prednosti elektrike
Britanska Kraljeva mornarica trenutno gradi in tudi uporablja več ladij, v katerih eliso poganja elektrika, generatorje vrtijo plinske turbine, osnovno gorivo pa je še vedno nafta. Takšna hibridna plovila so hitra, varčna in zanesljiva ter okoljsko prijaznejša kot pogoni na batne stroje. Podobno tehniko že desetletja uporabljajo v podmornicah, zato je zadnji čas, da jo vgradijo tudi v površinska plovila.
Angleški rušilec je električen, hiter in varčen – generatorja poganjata dve plinski turbini |
Trenutno elektrika poganja rušilec tip 45 in letalonosilko HMS Queen Elisabeth. Slednja je dolga 284 m, visoka 56 m tehta pa 65.000 ton. Električni pogon tega velikana požene do hitrosti 46 km/h ! Zato lahko sklepamo, da bo elektrika dovolj dobra za nadomestitev množice tulečih motornih kosilnic, s katerimi lastniki dnevno drsajo po svojem koščku trave.
