Na vprašanje, ali lahko električni avtomobili v Evropi
prevzamejo trg, strokovnjaki in energetiki običajno zamahnejo z roko in trdijo,
da je to nemogoče. Število avtomobilov hitro pomnožijo s potrebnimi kilovati
elektrike in napovejo zlom elektroenergetskega sistema. S tega stališča torej
električni avto ni možen, čeprav je taka trditev neutemeljena. Po tej logiki
tudi nobena banka nebi mogla obstajati, saj bi propadla, če bi vsi varčevalci
hoteli istočasno dvigniti svoj denar. Velja tudi trditev, da bi nemški elektroenergetski
sistem dobesedno raztrgalo, če bi vsi Nemci istočasno vključili svoje sušilne
stroje za perilo. Pa se to do sedaj ni zgodilo, torej je v takih trditvah skrita
logična napaka.
 Akumulatorje med delom napolnimo na parkirišču firme |  Detajli električnega in prehitrega avtomobila Tesla Motors |
Visoka
energetska učinkovitost
Električna vozila za premikanje porabijo manj energije kot
drugi avtomobili. Vozilo z motorjem na notranje zgorevanje ima 25% izkoristek,
električni avto pa 85%. Če motornemu vozilu prištejemo izgube v rafinerijah,
električnemu pa izgube v elektrarnah, številke ostanejo v enakem razmerju.
Slednje ostanejo enake tudi če primerjamo avto na plin z električnim. Če plin
namesto v motorju spremenimo v elektriko v termoelektrarni, lahko z električnim
avtom nato prevozimo dvojno dolžino poti, kot če bi plin zgorel v motorju
običajnega vozila. Če bi 20% avtomobilov na avstrijskih cestah zamenjali z
električnimi, kar bi bilo približno milijon vozil, bi s tem letno prihranili
8,4 Teravatnih ur energije, kar je ogromna cifra.
Zmanjševanje
količin CO2
Poleg mnogo višjega izkoristka in majhne povprečne porabe
energije, je tudi ogljikodioksidni odtis električnega vozila mnogo manjši kot
običajnega. Če primerjamo skupne specifične emisije običajnih avtomobilov z
enakovrednimi emisijami električnih
vozil, ugotovimo, da električni avtomobili oddajo samo 30% emisij običajnih
vozil. Povprečni električni avto odda na kilometer 40g CO2, vozilo z motorjem
pa povprečno 167g CO2/ km. Majhni avtomobili z motorjem na notranje zgorevanje
oddajo povprečno 120g CO2/ km, razlika torej obstaja, vendar ne tako velika kot
bi pričakovali, saj majhni avtomobili niso toliko manjši porabniki goriva, kot
bi to lahko sklepali po razliki v velikosti in teži. Seveda električni avto med
vožnjo ne oddaja ogljikovega dioksida, slednji nastane med proizvodnjo
elektrike v različnih elektrarnah. Če bi elektrodistributerji v električno
mešanico dodajali več toka iz ekoloških virov, bi bil električni avto v še
večji prednosti, splošna klimatska bilanca pa mnogo ugodnejša kot je sedaj.
 Dodatna dnevna poraba elektrike za polnjenje električnih avtomobilov je zelo nizka |
Stroškovna
učinkovitost
Električni avtomobili so enostavnejši, zato so stroški
vzdrževanja in vožnje manjši. V primerjavi z običajnim motorjem, elektromotor
skoraj nima gibljivih delov, kar drastično zmanjša stroške vzdrževanja. Če
letno prevozimo 15.000 kilometrov in upoštevamo ceno gospodinjske elektrike,
bodo letni stroški za gorivo znašali 385 €. Za primerljiv majhen avto, ki
porabi 6,5 litrov na 100 km,
s ceno goriva 1€ za liter, bo uporabnik, za enako razdaljo, za gorivo plačal
975 € letno. Letni prihranek znaša okrog 600 €, zaradi nizkih stroškov
vzdrževanja električnega avta pa bo razlika v stroških še višja. Več prevoženih
kilometrov in čim daljša življenjska doba vozila pa tehtnico še bolj prevesijo
v korist elektrike. Poleg tega elektromotorji delujejo skoraj neslišno, kar je
odlična napoved za mesta, ki so že dolgo preobremenjena s hrupom.
Rezerve
in razmerja
Strategi predvidevajo povečanje cen fosilnih goriv, pa ne
zaradi pomanjkanja, temveč zaradi višje cene pridelave. V resnici se nikomur
niti ne sanja, koliko naftnih rezerv je še na planetu, saj resnično velikost
podzemnega naftnega polja spoznamo šele potem, ko smo ga izpraznili. Priročnih krajev
in naftnih polj, ki so tik pod površjem je vse manj, zato je potrebno vrtati na
morju in v večje globine, kar stroške povečuje. Poleg tega je nafta gorivo, ki
zateguje okoljsko zanko na vratu človeštva
Predvidevajo, da cena elektrike ne bo spremljala cen nafte
in da bo današnje razmerje 3:1 v korist elektrike tudi v bodoče ostalo enako
ali celo ugodnejše. Tudi narodnogospodarsko so E- vozila zelo zanimiva, saj z
uvajanjem zmanjšamo uvoz nafte, denar pa uporabimo za investicije v okolju
prijazne tehnologije.
Elektrorazvojne
neumnosti
V britanski študiji so ugotavljali povprečno hitrost vozil
v več evropskih mestih. V Londonu znaša 19, Berlinu 24, Varšavi 26, Manchestru
28, Rimu 30, Amsterdamu 34, Bruslju pa 56 kilometrov na uro. To pomeni, da v
mestnem prometu ne potrebujemo hitrih avtomobilov. Povprečna hitrost na naših
avtocestah znaša 60 km/h,
kar je samo malo več kot treniran biciklist, ki na ravni cesti lahko vzdržuje
hitrost 48 km/h.
Hitrost gibanja vozil v prometu je torej dosti nižja kot večinoma mislimo.
 Električna zverina Aero pospeši na 100 kmh v dveh in pol sekundah |  Električni Hummer težak skoraj štiri tone z dosegom 60 km |  Razdelitev dnevnih voženj povprečnega osebnega vozila |
Čeprav razvoj hitrih E-vozil prispeva znanje za razvoj
tistih za običajne dnevne potrebe, v želji za dosežki nekateri pretiravajo,
zlasti če je namen izdelave serijska proizvodnja. Vprašamo se lahko, čemu je
namenjen električni Hummer, z dosegom 60 km in težo 3600 kg, in ali za
vsakdanjo pot v službo potrebujemo E- dirkalnik Aero proizvajalca Shelby
Supercars, ki 100 km/h
doseže v 2,5 sekundah in ima doseg 240 km. V resnici potrebujemo lahek, majhen, okreten,
enostaven in ne prehiter mestni avto majhnega dosega, katerega izdelave pa se
proizvajalci običajnih avtomobilov branijo kot hudič križa.
Zanimive
napovedi
V raziskavi firme Price- Waterhouse- Coopers, ki ima oznako
“Strictly private and Confidential” so strokovnjaki ocenili koristi in
posledice milijona E -vozil na avstrijskih cestah. Poraba elektrike bi zrasla
samo za 3%, dodatne elektrarne niso potrebne, obstoječe elektroomrežje pa zadostuje.
V izračunih so upoštevali osebna vozila z dosegom 200 km, polnilno kapaciteto
30 kWh ter lahka tovorna vozila z dosegom 250 km in kapaciteto 50 kWh.
S primerjavo krivulj dosedanje porabe elektrike in predvidenimi časi polnjenja
akumulatorjev se je izkazalo, da bodo vozila polnili ravno v času najnižje
dnevne porabe in da druge investicije niso potrebne, razen postavitve 16.000
polnilnih postaj po vsej državi. Kljub stroškom bi državna blagajna pridobila
neverjetnih 1,3 milijarde € plusa, med
drugim tudi zaradi zmanjšanja uvoza nafte.
Najzanimivejši in nov pojav pa je električni potencial, ki
ga lahko pridobimo s pomočjo inteligentnih Smart Meter polnilnih postaj. Iz
mirujočih vozil, priključenih za polnjenje, lahko v času največje porabe
elektriko začasno pošljemo iz akumulatorjev nazaj v mrežo. S tem pokrijemo
trenutno povečane potrebe, zaradi česar ni potrebno graditi novih
termoelektrarn. Dejstvo, ki termoelektrarniškemu lobiju ne bo všeč.
Tih
in razvojno odločilen
E -vozila še ne morejo nadomestiti težkih tovornjakov ali
limuzin za dolga potovanja, lahko pa že danes prevzamejo večino prevozov v
mestnem in primestnem prometu. Pospešen
razvoj alternativnih pogonov za osebne avtomobile je neizbežen. Pri tem spadajo
E -vozila v skupino naprav bodočnosti z najvišjim trajnostnim učinkom. V to
skupino pa zagotovo ne spadajo hibridni avtomobili, ker so pretežki,
prekomplicirani in predragi. Premik so dolžni z napadalnim reklamiranjem
povzročiti tudi proizvajalci E -avtomobilov, da bo vožnja z njimi postala modna
in zaželena in ne povod za norčevanje s strani »frajerjev« v velikih mestno- terenskih
zverinah. Vsaka država, ki bo čim prej postavila mrežo polnilnih postaj in
omogočila hitro uvedbo E –avtomobilov, ter uporabo pospeševala tudi z modro
davčno politiko, bo imela izjemne prednosti v primerjavi s tistimi, ki bodo to veliko
možnost spregledali.
