Za množičen prehod na e mobilnost, ki je razumljena kot čistejša in bolj trajnostna, so ključni: cenovna dosegljivost električnih avtomobilov, infrastruktura za polnjenje ter vrsta energije iz obnovljivih virov.
Slovenci smo glede tehnoloških novosti napreden narod, vendar gre pri e-mobilnosti za tektonske premike v dojemanju. Kot kaže, klasičnih motorjev z notranjim zgorevanjem v novih avtomobilih po letu 2035 dejansko več ne bo. Kako uspešni smo pri implementaciji polnilne infrastrukture in s kakšnimi izzivi smo soočeni, smo se pogovarjali z direktorjem za strateške inovacije v družbi Eles, mag. Urošem Salobirjem.
mag. Uroš Salobir, direktor področja za strateške inovacije v družbi ELES.
Kaj je ključno za hitrejšo implementacijo e mobilnosti?
S širjenjem e mobilnosti se prometni in elektroenergetski sistem vedno bolj prepletata. Jasno postaja, da trajnostnega prehoda na množično e mobilnost ne bo mogoče doseči, če ne bomo zagotovili, da e-vozila v čim večji meri poganja energija iz obnovljivih virov. Zato je pomembno, kdaj, kje in kako se bodo e-vozila polnila.
Čeprav bodo po analizah vrste strokovnjakov zasebne pametne polnilnice za električna vozila količinsko zagotavljale 80 odstotkov vsega polnjenja, bomo potrebovali močno mrežo hitrih polnilnic, ki bodo voznikom v tranzitu ter voznikom tovornega in javnega potniškega prometa omogočile, da vozilo za nadaljevanje poti napolnijo v čim krajšem času. Izziva njihove pravočasne izgradnje ne smemo podcenjevati, saj uskladitev prometnih in elektroenergetskih ter prostorskih in okoljskih vidikov zahteva sodelovanje zelo različnih deležnikov in strokovnih služb.
Nedavno je bil sprejet nov Zakon o alternativni rabi goriv v prometu, ki ureja delovanje javne službe za podporno infrastrukturo na polnilnih parkih za hitro polnjenje. Ali vaša družba ustreza kot izbran koncesionar za izvajanje podporne polnilne infrastrukture?
Slovenska vlada je prepoznala ta izziv, zato za pravočasni razvoj hitre polnilne infrastrukture načrtuje ustanovitev gospodarske javne službe. Eles s kompetencami na področju elektroprometnega sistema, ki smo jih opredelili v konceptih Pentlja in E8, s simulacijskimi orodji za napoved potreb po elektrifikaciji, z večdesetletnimi izkušnjami na področju upravljanja javne infrastrukture za prenos, s prevzemom upravljanja infrastrukture za distribucijo električne energije predstavlja optimalno rešitev za prevzem te gospodarske javne službe. Seveda pa bo to za družbo dodatna odgovornost in obremenitev.
Kateri ukrepi pri polnilni infrastrukturi so za širitev e-mobilnosti kratkoročno najpomembnejši?
Če želimo poskrbeti za trajnostni prehod na množično e mobilnost, bodo ključne aktivnosti, ki so povezane s krepitvijo infrastrukture za vse različne potrebe uporabnikov e-vozil, od polnilnic za hitro polnjenje do javnih in zasebnih polnilnic za počasno vodeno polnjenje.
Za okrepitev hitre polnilne infrastrukture moramo v nadgradnjo obstoječih avtocestnih postajališč ter iskanje novih električnih lokacij ob cestah in drugih javnih površinah za vzpostavitev velikih polnilnih parkov. Čim hitreje moramo povečati število polnilnih mest na obstoječih lokacijah hitrih polnilnic. S trenutno enega do dveh polnilnih mest je treba preiti na pet, deset ali več na lokacijo, ob čemer se mora hkrati povečati tudi moč polnjenja na posamezni polnilnici s trenutnih 50 na 150, 250 ali 350 kW. Vzporedno je treba začeti aktivnosti za vzpostavljanje polnilnih parkov velikih moči, ki bodo namenjeni predvsem zelo hitremu polnjenju osebnih in gospodarskih vozil v tranzitu.
Z izvajanjem aktivnosti na obeh segmentih, torej hitrega in vodenega počasnega polnjenja, ter s pametnim izkoriščanjem energije iz obnovljivih virov in njenih viškov, ki bodo v prihodnosti v določenih obdobjih precejšnji, bomo lahko dosegli, da bodo lastniki e-vozil svoja osebna ali gospodarska vozila zanesljivo polnili z energijo iz obnovljivih virov. Hkrati pa za zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriko ne bodo potrebna velika vlaganja v širitev omrežja in gradnjo plinskih elektrarn.
Napovedujete okrepitve in gradnjo polnilnih parkov za električna vozila z več deset megavati priključne moči. Do kdaj bodo vzpostavljeni?
Polnilni parki se bodo razvijali na lokacijah, kjer že danes stojijo hitre polnilnice. Povečati bo treba tako število polnilnic kot moč vsakega priključka. Ob uspešno uresničenem programu nadgradnje obstoječih hitrih polnilnic bo imela Slovenija okrog leta 2027 od 30 do 50 lokacij, vsaka bo zagotavljala od pet do deset polnilnih mest. S tako rastjo bomo že na meji, ki jo še zdrži distribucijsko omrežje oziroma srednjenapetostni priključek.
Pravi veliki polnilni parki, ki jih v Sloveniji potrebujemo od 15 do 20, bodo zato pretežno nastali ob avtocestnem križu in v bližini visokonapetostne elektroenergetske infrastrukture. S tem bomo omogočili možnost širitve polnilnih parkov do 50 ali celo 70 MW priključne moči, kar pa je napoved za čas po letu 2030.
Polnilni park na letališču Gatwick v Angliji. Električno energijo pomaga zagotavljati sončna elektrarna, ki je obenem nadstrešek.
Kje so načrtovani prvi polnilni parki? Je za upravljanje polnilnih mest predviden privatni sektor?
Verjetno bo prva res prava lokacija za polnilni park pri Novem mestu, kjer bo do izgradnje potrebno počakati še od štiri do pet let. Za nadaljnje polnilne parke pa bo potrebnega manj časa in njihova postavitev si bo proti letu 2030 sledila hitreje. Ker bodo polnilni parki priključeni na 110-kilovoltno omrežje, bo treba izbrati primerna mesta, da umeščanje v prostor ne bo težavno. Poudarjam, da je izbor ustrezne lokacije ključnega pomena. Polnilna infrastruktura bo sicer za električne avtomobile in ostala električna vozila precej drugačna, kot je današnja infrastruktura z gorivi. Dosedanjim, že obstoječim polnilnim blagovnim znamkam, kot so Tesla, Petrol, Ionity, EnBW in podobne, se bo pridružilo še več blagovnih znamk, ki bodo največkrat povezane s proizvajalcem vozila. Tu javni sektor ne nastopa.
Ali smo pripravljeni na intenzivno elektrifikacijo voznega parka, za kakšno količino električnih vozil gre?
Za nas 100.000 električnih avtomobilov še ni mejnik. Ta bo, ko jih bo na slovenskih cestah v uporabi več kot pol milijona. V naslednjih letih se pričakuje tudi porast električnih vozil za poslovne namene ter priklopnikov, pripravljeni pa moramo biti tudi na tranzitni promet.
Če se bomo sistemskih rešitev lotili pravočasno, kar pomeni v naslednjih dveh letih, bo v redu, sicer pričakujem težave. Operaterji za distribucijo električne energije že imajo zastavljene načrte za ojačitev slovenskega elektro omrežja. Na nizkonapetostnem omrežju se bodo v kratkem zgodili pomembni premiki. To se bo zgodilo že v nekaj letih in temu trendu lahko, po mojem mnenju, zaupamo. Prav tako v Elesu skrbimo za izgradnjo novih meddržavnih povezav, vključujemo moderne energetske naprave v omrežje in implementiramo inovativne rešitve s področja pametnih omrežij, s katerimi bomo zagotovili, da visokonapetostno prenosno omrežje ne bo ovira za množični prehod na e-mobilnost. Tako da ocenjujem, da elektroenergetska omrežja ne bodo ovira za množični prehod na trajnostno e-mobilnost.
Kako razumeti cenovni vidik polnjenja e-vozil?
Pri cenah polnjenja e-vozil bo predvsem potreben pomemben premik v razmišljanju. Vajeni smo, da so cene naftnih derivatov enake, ne le znotraj dneva, marveč na daljši čas. Danes ne razmišljamo v katerem delu dneva naj točimo gorivo – zjutraj, popoldan ali zvečer, je pravzaprav vseeno. Pri električni energiji ne bo tako. Preprosto zato, ker so vsi obnovljivi viri nekako neobvladljivi.
Ko imamo presežek hidrologije v Sloveniji, cene padejo, ko imamo povečanje osončenja, cene padejo, ko se veter v Evropi poveča, cena prav tako pade. V nekaterih delih Evrope, kjer imajo obnovljivih virov res veliko, se v določenih obdobjih pojavljajo viški energije, ki jih energetska podjetja porabnikom ponujajo celo brezplačno, saj bi drugače šla v nič. Nihanja cen elektrike (tudi čez dan) so tista, ki jih bomo morali uporabniki e-vozil ponotranjiti. S polnjenjem, ki sledi proizvodnji energije iz obnovljivih virov, in z izkoriščanjem viškov energije iz OVE, bodo uporabniki lahko po ugodnih cenah svoja e-vozila napolnili z zeleno energijo.
Specifični uporabniki potrebujejo specifične rešitve polnjenja. Kakšne polnilnice je treba zagotoviti?
V sistemu bo potrebno najti rešitve, ki bodo cenovno dosegljive ter udobne za vse uporabnike. Cenovni signal je ključen. Če bomo doprinesli k cenovnim učinkom e mobilnosti, bodo rešitve sprejeli. Potrebujejo celo paleto rešitev – od daljinsko vodenih domačih polnilnic, polnilnic do tistih pred zasebnimi objekti in hitrih polnilnic na polnilnih parkih. Če bo polnilna infrastruktura na pravih lokacijah, bodo uporabniki razumeli način delovanja obnovljivih virov ter vedeli, kako polniti s temi viri. S tem bomo infrastrukturo gradili le enkrat in ne bo treba popravljati vmesnih napak.
Električni avto – MG ZS EV
Ali zakon o infrastrukturi za alternativna goriva naslavlja trenutne izzive e mobilnosti?
Menim, da so bile s sprejetjem novega zakona podane ustrezne smernice za strateško vzpostavljanje infrastrukture za alternativna goriva v prometu in uvajanje mehanizmov za spodbujanje prehoda na alternativna goriva. Z njegovim izvajanjem bomo prišli do rešitev, ki bodo pomembno vplivale na razmah e-mobilnosti in na razvoj cele palete polnilne infrastrukture, ki jo vozniki e-vozil potrebujejo za udobno, predvsem pa cenovno učinkovito uporabo.
Delež električnih prevoznih sredstev raste
Mnogi, ki pred leti niti pomislili niso na avto na elektriko, se danes z njim spogledujejo ali so že njegovi ponosni lastniki. Z razvojem trga se veča tudi njihov doseg, ki je glavni izgovor in argument proti nakupu. Eno polnjenje za prevoženih 350 do 500 kilometrov je danes že standard in težko bi rekli, da je to malo. Električni avtomobili so tudi dostopnejši kot so bili pred leti, poleg tega država za nakup električnega jeklenega konjička ponuja subvencijo Eko sklada.
Želite več informacij? "*" indicates required fields
