Električni avtomobili zanimajo vse več uporabnikov, kar dokazuje tudi letošnje srečanje Zero tour.
Namen takih dogodkov je zelo vzpodbuden, saj v praksi odkriva ovire na poti, da lahko postanemo družba trajnostne mobilnosti. To lahko dosežemo le, če bomo sposobni pravilno dojemati smiselnost rabe električnih avtomobilov, kaj lahko v bližnji prihodnosti dejansko pričakujemo, ter kakšne koristi lahko ima od tega posameznik ter celotna družba.
Električni avtomobili niso dražji
Trditve, da so električni avtomobili dražji od od klasičnih ne drži. Cenovna primerjava pokaže, da je večina novih lastnikov električnih vozil imela s klasičnim avtomobilom višji mesečni izdatek zgolj za gorivo. Povprečnemu vozniku se zato električni avtomobil v Sloveniji splača kupiti že danes, saj bodo skupni mesečni stroški njegove mobilnosti nižji od trenutnih.
Mesečna anuiteta za plačilo električnega avtomobila, ki ima sicer prodajno ceno od 22.000 do okoli 40.000 evrov in vračunano subvencijo 7.500 evrov, vozilo pa je kupljeno brez pologa, znaša med 130 in 280 evri. Poleg tega pa z prevozom ne onesnažujemo in podpiramo domača delovna mesta.
|
Kaj pokaže finančna matematika in statistike
Statistika pravi, da povprečni slovenski voznik prevozi približno 40 kilometrov na dan, kar pomeni, da je doseg e avtomobila za večino povsem sprejemljiv. To pomeni, da bi vsi, tudi najcenejši električni avtomobili, z enim polnjenjem zmogli omejeno pot.
Statistični podatki kažejo, da ima kar 226.000 slovenskih gospodinjstev v lasti dva ali več avtomobilov. »Drugi avtomobil je navadno manjši in je namenjen dnevnim opravkom, zato naredi manj kilometrov kot prvi. Zato bi lahko bil vsak drugi avto pri hiši električni,« razlaga Bunta. Poudarja, da je namerno uporabil besedno zvezo “pri hiši”, saj se takrat vozilo enostavno polni čez noč na eni od vtičnic hišne električne napeljave. V hišah pa živi več kot 70 odstotkov Slovencev. Ob morebitnih daljših poteh električno vozilo lastniki napolnijo na hitrih polnilnicah, pri čemer čas polnjenja izkoristijo kot postanek za počitek.
 | ||||
| »Povsem naravno je, da se tisti del industrije, ki trenutno obvladuje celoten sistem naše mobilnosti od proizvodnje, vzdrževanja in oskrbe klasično gnanih vozil z gorivom in drugimi tekočinami za delovanje motorjev z notranjim izgorevanjem, bolj ali manj odkrito bori proti razvoju in uveljavitvi električne mobilnosti,« je razlago začel Andrej Pečjak, ki je v nadaljevanju pojasnil nekaj najpogostejših mitov glede rabe električnih vozil. |
Nižji stroški servisa in davčne ugodnosti
Strokovnjaki za elektromobilnost menijo, da je javnost dobro informirana glede ugodnejših servisov za električna vozila – ta pri pooblaščenih serviserjih stanejo le nekaj deset evrov, medtem ko stroški vozil z motorji z notranjim izgorevanjem dosegajo veliko več. Na letni ravni velja upoštevati še druge dodatne ugodnosti, npr. oprostitev plačila cestne takse pri vsakoletni registraciji, dostopne polnilnice in parkirna mesta. Mirnejši spanec lastnikom električnih vozil zagotavljajo tudi jamstva proizvajalcev, za kritične komponente – baterije in pogonski sklop električnih avtomobilov te dosegajo 8 let.
Elektrifikacija prometa, sončne elektrarne in shranjevanja energije
Elektrifikacija voznega parka s seboj prinaša tudi številne druge izzive, vzpodbudno vpliva na razvoj sončnih elektrarn in hranilnikov energije. Majhne razpršene proizvodne enote energije iz obnovljivih virov energije ter vedno bolj zmogljivi akumulatorji v električnih avtomobilih že danes predstavljajo pomemben člen elektroenergetskega omrežja, ki bodo uravnotežili dnevne cikle proizvodnje in porabe električne energije.
Slovenija ima odlično elektroenergetsko omrežje
Strokovnjaka sta odgovarjala tudi na domnevo, da ob pospešeni elektrifikaciji slovensko elektroenergetsko omrežje ne bi bilo kos izzivu in da bi zahtevalo postavitev velikega števila novih elektrarn.
»V Sloveniji imamo registriranih dober milijon avtomobilov, ki v povprečju prevozijo 40 km dnevno. Ob obračunani visoki porabi 15 kWh na 100 km bi avtomobil porabil 6 kWh na dan. Vseh milijon avtomobilov bi torej dnevno porabilo 6 MWh, kar predstavlja približno petino dnevne slovenske proizvodnje električne energije – kot jo proizvede krška jedrska elektrarna. Elektrika torej ni problem,« je zaključil Pečjak.
Ob koncu okrogle mize sta sogovornika predstavila več možnih prihodnjih scenarijev. Priča bomo naglim spremembam obstoječih tradicionalnih poslovnih modelov in načinov proizvodnje, distribucije in hranjenja električne energije. Razvoj pametnih električnih omrežij bo poskrbel, da bodo električni avtomobili tudi hišni hranilniki električne energije, fotovoltaični sistemi na stavbah pa pomembni členi sodobnega energetskega omrežja. Dogodek Zero Tour 2017 so podprli Turistična zveza Slovenije, Društvo za električna vozila DEVS in Občina Ivančna Gorica.
