Z električnim avtomobilom lahko Slovenijo prevozimo le z enim polnjenjem
Slovenija je razmeroma majhna dežela, zato električni avtomobil z dometom od 90 do 150 kilometrov povsem zadošča za prevozne potrebe povprečnega Slovenca. Za tiste, ki prevozijo več, je tu več kot 225 javnih polnilnih postaj, nagrajeni pa smo še s 7.500 evri nepovratne spodbude.
V Sloveniji že 225 polnilnih postaj za električna vozila
Po zadnjih podatkih je v Sloveniji registriranih od 350 do 370 električnih vozil. Številka ni visoka, čeprav spadamo med države, v katerih najbolj spodbujajo e-mobilnost, in čeprav izračuni stroškov kažejo, da je električni avtomobil v primerjavi z bencinskim cenejši za skoraj 60 odstotkov. Do leta 2025 naj bi bil pri nas delež e-vozil med novoregistriranimi od 10- do 25-odstoten.
Slovenija je idealna država za vožnjo z električnim avtomobilom. Razlogov je več. Prvi je ta, da nimamo svojih virov naftnih derivatov, imamo pa velik potencial obnovljivih virov energije. Drugi razlog je, da je Slovenija razmeroma majhna dežela, zato električni avtomobil z dometom od 90 do 150 kilometrov povsem zadošča za prevozne potrebe povprečnega Slovenca. Za tiste, ki prevozijo več, je tu več kot 225 javnih polnilnih postaj. Tretji razlog je oblika terena z veliko vzponi in spusti, ki jih bencinski in dizelski avtomobili ne zmorejo učinkovito premagovati, medtem ko jih električni lahko – z regeneracijo energije ob spustih in zaviranju.
 |
Druge privlačne ugodnosti
Poleg tega Slovenija spada med države, ki najbolj spodbujajo e-mobilnost. Za nakup električnega vozila je mogoče pridobiti subvencijo Eko sklada do višine 7.500 evrov. Po zadnjem pozivu je bilo na voljo za 2,5 milijona evrov subvencij, od tega dva milijona za pravne osebe in pol milijona za fizične. Prejemnik subvencije se zaveže, da bo imel vozilo v lasti tri leta, pred pretekom treh let ga torej ne more prodati.
Obrok posojila Ekosklada za električno vozilo nižjega cenovnega razreda je približno 130 evrov, za rabljeno pa okrog 95 evrov na mesec. To pomeni, da lahko samo s prihrankom pri gorivu pokrijemo vsakokratno anuiteto in še nekaj ostane, denimo za elektriko in dodatne stroške.
Drugi prihranki so pri nizkih stroških vzdrževanja, denimo pri rednem servisu – redni servis za najbolj prodajano električno vozilo pri nas stane 40 evrov na 20.000 kilometrov. Če upoštevamo vse stroške vozila, torej ne le ceno, ampak tudi menjavo pnevmatik, zavarovanje, servis in podobno, nas avtomobil z bencinskim pogonom v prvih petih letih stane 38 centov na kilometer. Izračun po enakih postavkah za povprečno električno vozilo je 12 centov na kilometer v prvih petih letih, torej 59 odstotkov manj. Pri tem je treba dodati, da izračun ne upošteva brezplačnega parkiranja in polnjenja električnega vozila.
Država spodbuja nakup električnih avtomobilov tudi z oprostitvijo nekaterih plačil. Vozniki električnih vozil tako pri vsakoletni registraciji ne plačujejo nadomestila za uporabo cest, večinoma jim je na voljo brezplačna uporaba javne polnilne infrastrukture, v nekaterih mestih lahko zastonj parkirajo na parkirnih mestih v javni lasti, brezplačno je tudi parkiranje v času polnjenja na polnilni postaji. Na ministrstvu za infrastrukturo je trenutno v obravnavi predlog, po katerem bi bila električna vozila oproščena nakupa vinjete in imela dovoljenje za uporabo rumenih voznih pasov v mestnih središčih.
Kje je zelena mobilost veliko vredna
Nekaj podobnega imajo na Norveškem, ki je vodilna med evropskimi državami po številu električnih avtomobilov. Tam je vsako tretje na novo registrirano vozilo bodisi električno bodisi priključno hibridno vozilo, kar pomeni 33-odstotni delež. E-vozila lahko koristijo posebne rumene pasove v mestih, nakup pa spodbujajo z nižjimi davki. Na drugem mestu je Nizozemska z 2,2-odstotnim deležem deležem e-vozil med novoregistriranimi, sledita Francija z 1,3-odstotnim in Velika Britanija z enoodstotnim deležem. V preostalih evropskih državah je ta delež manjši od enega odstotka. Po podatkih iz zadnjega poročila evropske komisije o električni mobilnosti se sicer po evropskih cestah vozi skupaj pol milijona električnih avtomobilov in priključnih hibridov, samo lani se je število na novo registriranih vozil povečalo na 200.000.
Na Društvu električnih vozil Slovenije (Devs) se zavzemajo, da bi zdajšnje subvencije Eko sklada nadomestili z nižjo stopnjo DDV za nakup e-vozil, in sicer z zdajšnjih 22 odstotkov na 9,5 odstotka. Predlagajo še, da bi Eko sklad v okviru subvencij za prenovo fasad sofinanciral tudi postavljanje električnih polnilnic, pri čemer bi bilo smiselno uvesti tudi zakonsko spremembo, po kateri bi imeli lastniki e-vozil v blokovskih naseljih pravico do e-priključka, kar pomeni, da jim drugi stanovalci v naselju ne bi smeli preprečevati postavitve e-polnilnic.
Povezane vsebine
