Stanje doma in okoli nas na področju električnega transporta za široko rabo kaže veliko bolj optimistično sliko, kot si predstavljajo mnogi kritiki. Poglejmo, kaj za avto na elektriko drži, kaj ne drži, v 2020.
Avto na elektriko že zdavnaj tekmec bencinskimu
Avto na elektriko je že stara tehnologija iz konca 19. stoletja, vendar so se Ford in drugi proizvajalci takrat odločili, da naj se kupci raje vozijo na bencin. To je bila ključna začetna napaka, saj so električni avti boljši in enostavnejši, sestavljeni samo iz ohišja, elektromotorja, baterije in kontrolerja. Prave okoljske koristi električnih avtomobilov nikakor niso samo v zmanjšanju emisij. Z njimi bomo občutno izboljšali zdravstveno stanje prebivalcev v mestih, pospešili prehod na obnovljive vire ter uporabili zalogo elektrike stoječih vozil za izravnavanje konic porabe elektrike v omrežju.
V glavnem so vsi vozniki nad latnostmi avtov na elektriko navdušeni
Cene avtov na elektriko padajo, proizvodnja raste
S ceno električnega avta se dogaja nekaj podobnega, kot z mobilnim telefonom. Prvi so leta 1991 imeli nekaj kilogramov in so bili preračunano vredni 4.000 €, danes pa ga od operaterja z vezavo razmerja dobiš za evro. Danes je rabljeni električni avto poceni, za nove pa so nepredstavljive čakalne vrste, industrija ne dohaja povpraševanja. Proizvodnja avtov na elektriko proizvajalca VW je trenutno razprodana. To bi moral biti tudi za povprečnega potrošnika jasen znak, v katero smer zavija avtomobilizem.
Voziti avto na elektriko ni stvar cene in udobja, ampak pogleda na svet, saj s tem aktivno razbremenimo pritisk na okolje. Večina dnevnih prevozov danes znaša med 30 do 40 kilometri, pri čemer klasični motor komaj doseže delovno temperaturo, ostalih 23 ur pa avto stoji.
Kdor si ne želi lastne elektrike in poceni prevoza?
Prehod v elektro mobilnost bo hitrejši, kot si mnogi predstavljajo. V veliki prednosti bodo tisti, ki imajo svojo streho in jim sončna elektrarna proizvaja elektriko, kar je jasno že dalj časa. Polnjenje avtomobila doma je v vsakem primeru najcenejše, ne glede na to, ali bo elektrika s strehe ali iz javnega omrežja. Težava je malo večja v večstanovanjskih stavbah, vendar je vse izvedljivo, saj so to drugje že rešili. Cena elektrike bo uporabnike samodejno usmerila v nočno polnjenje, ko je elektrike na pretek in je tudi cenejša, hitro polnjenje ob cestah pa bo v glavnem izjema, saj je dražje. Hitre polnilne postaje so veliki porabniki, zaradi česar so motnja v omrežju.
Električni avto mora biti aerodinamičen, saj se mu s tem povečuje doseg. Na avtocesti lahko hitro ugotovimo, katero vozilo je “električar”, saj vozijo s stalno hitrostjo okrog 100 km/h, ker je takrat razmerje med porabo in dosegom najboljše, kar vozniku nazorno pokaže vgrajena elektronika.
V industriji, internem transportu in zabavni dejavnosti so E- vozila že dolgo v uporabi.
Poglejmo razvoj e-mobilnosti v Sloveniji
Pri nas imamo izjemno razvito industrijo električnih komponent, veliko podjetij že sedaj sodeluje z avtomobilsko industrijo. Imamo pa več majhnih podjetij, ki so na inovacijskem področju pravi velikani, saj v elektro mobilnosti dosegajo vedno nove rekorde na svetovni ravni. Veliki svetovni proizvajalci že dolgo spreminjajo pravila na primerjalnih tekmovanjih, saj jih majhni premagujejo.
Imamo odlične inovatorje
Dober primer je naš proizvajalec Andrej Pečjak, ki v Češnjici pri Podnartu na Gorenjskem predeluje vozila na pogon z elektriko. Pred kratkim je z vozilom Metron 7 dosegel rekordni doseg z enim polnjenjem, ki znaša 826 km.
Na svoji strani sporočajo, da so že 2015 dokazali, da lahko jutrišnje sanje izpolnijo z današnjo tehnologijo in z relativno majhnim denarjem. To bi lahko veliko bolje storile velike firme, če bi le imele voljo. S tem bi v kratkem času zmanjšali porabo fosilnih goriv, zato bi to tehniko morali uporabiti takoj, brez odlašanja.
Pametne polnilnice in hišne polnilnice bodo omogočale tudi stabilizacijo javnega omrežja ob konicah
Od 2030 le še novi električni ali pa hibrid
Tudi slovenska strategija gre v tej smeri, saj od 2030 naj nebi bilo možno kupiti novega avta, ki ni gnan električno ali hibridno, ter ima izpuste višje od 50 g/ km. Proizvodnja elektrike v SLO je čista, saj samo 30% dobimo iz premoga, ostalo so hidro in jedrska elektrika, desetino pa uvozimo. Zato so naši “E- izpusti” na kilometer petkrat nižji, kot pri bencinskem ali dizelskem avtu. Poleg tega so slovenska gospodinjstva trifazna, zato mora kupljen avto omogočati trifazno polnjenje.
Koliko znašajo subvencije v 2020?
Pri nas subvencija za nakup električnega avta znaša 7.500 evrov, zato električnega E-up z dosegom 250 kilometrov lahko dobimo za 10 do 12 tisoč evrov, kar je povsem primerljivo z bencinskim modelom. E-golf stane od 18 do 20 tisoč evrov, kar je spet primerljivo z bencinskim. Višja proizvodnja vedno zmanjša stroške, cene bodo gotovo še padale.
Ogrevanje in hlajenje električnega avta
To so glavna vprašanja pred nakupom, vendar je strah odveč. Pozimi so ogrevani sedeži in volan, kabina pa bolj hladna, pri čemer je poraba elektrike zanemarljiva. Avto lahko ogrejemo tudi pred zimsko vožnjo, ko je še na vtičnici, zato zaloga elektrike v bateriji ostane nedotaknjena, doseg pa večji do 10%. Ogrevanje pred vožnjo sprožimo kar s telefonom. Poraba za hlajenje poleti pa je zanemarljiva, saj je izredno nizka.
Modul ima 6 oddelkov s 74 paralelno zvezanimi baterijami
Baterije niso ekološka bomba
Baterije imajo dolgo življenjsko dobo, zato brez skrbi glede odlaganja iztrošenih. Danes garancija za baterijo za avto na elektriko znaša 8 let, lahko pa bi jo mirno povečali na 10, saj težav ni. Baterije bodo še dalje ohranjale kapaciteto, če so na hladnem, pozimi v neogrevani garaži, poleti pa, če je avto parkiran v senci. Ko življenjska doba električnega avtomobila poteče, pa so baterije še dovolj dobre za hišne zalogovnike, kar že danes izkorišča Renault in BMW. Zato tudi reciklažni alarmi s strani kritikov električnih vozil postanejo manj alarmantni.
Povezane vsebine
