Jedrska energija le nujno zlo pri prehodu na OVE?

Da je prehod na obnovljive vire energije (OVE) ali jedrsko energijo nujen, je nesporno, saj bomo morali izpuste toplogrednih plinov (TGP) zmanjšati za veliko več, kot je bilo prvotno predvideno, pravi prof. dr. Peter Novak direktor Energotecha, »vprašanje pa je, katera usmeritev bo v prehodnem obdobju zmagala«. Ob tem sogovornik poudarja, da jedrska energija v danem trenutku, če se upoštevajo vsi okoljski vplivi skupaj s končno rešitvijo visokoradioaktivnih odpadkov, ni konkurenčna. Čeprav si v prehodnem obdobju lahko pomagamo z izgradnjo jedrske elektrarne, so to objekti za stacionarno proizvodnjo v pasu, ki pa jo lahko nadomestimo drugače, nadaljuje. »Pri izgradnji jedrske elektrarne pa igra pomembno vlogo tudi nacionalni faktor, to je obvladovanje elektroenergetike izven vplivov trga.« Pri tem poudarja, da so jedrske elektrarne pri obratovanju varne, »vendar je tveganje ob nesreči tako veliko, da je komaj obvladljivo, zato večina znanstvenikov in politikov meni, da je njihova izgradnja le nujno zlo v prehodnem obdobju, ko bomo prešli v celoti na OVE«.

Da je prehod na obnovljive vire energije (OVE) ali jedrsko energijo nujen, je nesporno, saj bomo morali izpuste toplogrednih plinov (TGP) zmanjšati za veliko več, kot je bilo prvotno predvideno, pravi prof. dr. Peter Novak direktor Energotecha, »vprašanje pa je, katera usmeritev bo v prehodnem obdobju zmagala«. Ob tem sogovornik poudarja, da jedrska energija v danem trenutku, če se upoštevajo vsi okoljski vplivi skupaj s končno rešitvijo visokoradioaktivnih odpadkov, ni konkurenčna.

Čeprav si v prehodnem obdobju lahko pomagamo z izgradnjo jedrske elektrarne, so to objekti za stacionarno proizvodnjo v pasu, ki pa jo lahko nadomestimo drugače, nadaljuje. »Pri izgradnji jedrske elektrarne pa igra pomembno vlogo tudi nacionalni faktor, to je obvladovanje elektroenergetike izven vplivov trga.« Pri tem poudarja, da so jedrske elektrarne pri obratovanju varne, »vendar je tveganje ob nesreči tako veliko, da je komaj obvladljivo, zato večina znanstvenikov in politikov meni, da je njihova izgradnja le nujno zlo v prehodnem obdobju, ko bomo prešli v celoti na OVE«.

FOTO: Dong Energy

V Evropski uniji bi lahko po njegovih navedbah dovolj električne energije po ekonomičnih cenah zagotovila tehnologija vetrnih elektrarn z vključitvijo vseh potencialov na morju in na kopnem. Tako je samo ob norveški obali tehnični potencial za proizvodnjo elektrike 3,5 krat večji, kot jo potrebujemo. Problem, ki ostaja, pa je izgradnja moderne infrastrukture – HVDC daljnovodov, ki bi povezovali članice EU in s pomočjo katerih bi lahko odpravili nestacionarnost pri uporabi vetra, poudarja sogovornik.

Končna rešitev energetike je prehod na OVE s tremi osnovnimi nosilci: elektriko, metanom (naravnim ali sintetičnim) in metanolom (t.j. oksidirano tekoče gorivo iz metana in primerno za neomejeno skladiščenje), pravi Novak. »To idejo, ki sem jo predstavil pred mnogimi leti, sedaj potrjujejo tudi številni znanstveniki v svetu. Ogljik za vezavo štirih atomov solarnega vodika bomo vzeli iz biomase, kisik za oksidacijo metana v metanol pa nam tako ostane pri pridobivanju vodika iz vode.«

Izgradnja jedrske elektrarne povezana s prevelikimi tveganji

Da jedrska energija nikakor ne more biti konkurenčna brez masivnih državnih podpor in subvencij, zagovarja tudi vodja kampanj EU za Greenpeace v Sloveniji mag. Nina Štros. »Če bi upoštevali vse izdatke in skrite stroške, bi ugotovili, da jedrska energija ni vir energije, ki bi si ga lahko privoščili.« Kot pravi, so slednje na lastni koži izkusili tudi v Bolgariji. »Seveda so mislili, da je strošek 4 milijard evrov za 2000 MW dober posel, a je nova vlada hitro spoznala, da je iz teh 4 milijard naenkrat nastalo 10 milijard.« Medtem se je danes v tujih medijih pojavila novica, da nemški RWE, ki je bil izbran za strateškega partnerja pri projektu izgradnje bolgarske nuklearke Belene, iz skupnega projekta iz finančnih razlogov izstopa.

V Veliki Britaniji pa so na probleme naleteli še pred samim začetkom izgradnje načrtovanih osmih jedrskih elektrarn. Kot piše britanski Guardian, se investitorji – med najbolj verjetnimi je po navedbah prof. dr. Leona Cizlja z Inštituta Jožef Stefan (Odsek za reaktorsko tehniko) francoski državni energetski gigant EDF, – investiciji izmikajo, saj njihovo odločitev spremlja bojazen, da se jim investicija zaradi nizkih cen elektrike ne bo povrnila.

Cizelj k temu dodaja, da konkurenčnost jedrske energije ne ogroža njena proizvodna cena, iz britanskega primera pa je razvidno, da so trenutno tveganja v investitorjevih očeh prevelika, pravi. »Tveganja lahko do obvladljive mere zmanjša le jasna in dolgoročna politična podpora gradnji, izražena s konkretnimi finančnimi instrumenti, kot je npr. državna garancija.«

Konkurenčno, nizkoogljično in zanesljivo oskrbo z električno energijo po letu 2020 pa lahko britanska vlada po Cizljevih navedbah zagotovi le z diverzifikacijo investitorjev. »Za to pa mora zagotoviti pogoje, ki bodo omogočali sprejemljiva tveganja tako zasebnemu kot tudi državnemu kapitalu, predvsem iz tujine.«

FOTO: www.nek.si

Davek za jedrsko energijo?

V Veliki Britaniji so se posledično pojavile govorice, da išče vlada odgovore, kako financirati jedrsko energijo, v novih davkih na električno energijo pridobljeno iz fosilnih goriv. Tako imenovani davek na ogljik, ki je po navedbah Štrosove v kombinaciji z omejitvijo izpustov (carbon cap) »v splošnem dobro orodje«, naj bi dobrobit prinašal predvsem proizvodnji elektrike iz obnovljivih virov, toda po navedbah Guardiana, bo od njih največ imela jedrska industrija. Britanska vlada za zdaj govorice o davku na ogljik, ki bi račune za elektriko podražil za 44 angleških funtov, zanika, vendar ga kot rešitev za prihodnost ne izključuje, piše Guardian.

Štrosova je pri tem mnenja, da mora država poskrbeti zato, da so prihodki iz tega vira namensko porabljeni za razvoj čistih in trajnostnih tehnologij ter s tem povezanih delovnih mest. Novak pa zaključuje, da je višja cena elektrike smotrna le v primeru, če prispeva k njeni manjši porabi (in posredno zmanjšanju izpustov iz fosilnih virov), ali če se sredstva namenijo za izgradnjo naprav na OVE ter medcelinsko infrastrukturo, potrebno za uporabo elektrike iz OVE (sever-jug EU, severna Afrika itd).

V primeru, da bodo v Veliki Britaniji uvedli davek na ogljik (Guardian trdi, da se bo to zgodilo, če v Kopenhagnu ne bo prišlo do širokopoteznih zaključkov za omejitev izpustov CO2), bodo tržne cene za elektriko iz fosilnih goriv, ki so zaradi gospodarske krize že tako močno upadle, ostale nizke; izgradnja novih reaktorjev pa nedobičkonosna.

Pred kratkim je sicer še veljalo, tako Cizelj, da so ravno potrebe po nizkoogljičnih energetskih virih in predvideno zaračunavanje izpustov toplogrednih plinov eden izmed ključnih razlogov, ki omogočajo konkurenčnost in s tem tudi renesanso jedrske energije.

FOTO: © European Communities, 2009

»V HSE uvedbe davka na ogljik ne odobravamo«

Je za Energetiko.NET dejal mag. Simon Tot izvršni direktor proizvodnje v HSE. »Zavedamo se, da je potrebno zmanjšati izpuste toplogrednih plinov pri zgorevanju fosilnih goriv, vendar ne na račun višjih računov za električno energijo proizvedeno iz fosilnih goriv.« V skupini HSE rešujejo problematiko izpustov ogljikovega dioksida skladno z obstoječo zakonodajo in direktivami EU, pravi in ob tem poudarja, da bodo fosilna goriva še naprej ostala pomemben del mešanice energetskih virov v EU in po svetu, »zato bodo (so) v strategijo zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida vključene nove tehnologije za zmanjševanje izpustov (tehnologije zajema in shranjevanja CO2, CCS; zgorevanje s kisikom; kombiniran plinsko-parni proces s predhodnim uplinjanjem premoga, IGCC proces itd.)


Vir: http://www.energetika.net/novice/clanki/jedrska-energija-resitev-ali-nujno-zlo-pri-prehodu-na-ove

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI