Toplotna izolacija stavb je postala zapoved številka ena v vsej Evropi. Poraba polistirolnih plošč ni bila še nikoli tako velika kot je danes. Na prvi pogled je postopek zelo enostaven, malo lepila, nekaj udarcev z dlanjo in plošča je vgrajena.
 Predelava odpadnega polistirola je trenutno rešena na laboratorijski ravni |
Vendar se hudič skriva v podrobnostih. Izvedba in tesnost stikov med ploščami, na vogalih in okvirih oken ter vrat je izjemno pomembna, saj bo najmanjša špranja postala luknja, skozi katero bo stalno uhajala občutna količina toplote.
Splošno stanje in posledice
Nedoslednost pri polaganju kakršnekoli izolacije povzroči izgubo toplote in podhladitev delov zidu, posledica pa je pojav plesni, kar velja za vse nestrokovno položene toplotne zaščite. Zaradi strupov v okolju in njihovega kombiniranega delovanja, so ljudje postali bolj občutljivi, zato hišna plesen lahko pri mnogih povzroči napade astme in druge posledice. Črni sledovi na zidu pa so samo vidni del, v ometu se nahaja mreža mikroskopskih nitk, ki so prava osnova in koreninski sistem za rast plesni.
 Novi izračuni energetske koristi ki jih prinaša posamezni ukrep na stavbi |
V predelih z več dežja pa se severne fasade spreminjajo v gojišča alg, saj drobne rastlinice ljubijo vlago. Še posebej so jim všeč toplotno izolirane fasade, ki so trajno vlažne, čeprav na pogled tega ni videti. Industrija ponuja vodoodbojne in vodovpojne fasade, obojne pa so odlična podlaga za alge. Dodatek algicidov v zaključni sloj deluje samo do trenutka, ko jih dež izpere v odtoke in reke. Trenutno je edina trajna rešitev ogrevanje zunanjega sloja fasade, kar pa je neumnost, saj hočemo energijo prihraniti, ne pa vlagati.
Problem ob razgradnji ni rešen
Najkasneje čez 30 let se bo pojavil prvi množični val obnove polistirolnih izolacij. Stare plošče bodo postale posebni odpadek, problem pa bodo reševali naši otroci in vnuki. Strokovnjaki inštituta Fraunhofer so v laboratorijski velikosti našli dve rešitvi. Ena je mletje in dodajanje polistirola za polnilo v plastične izdelke manjše pomembnosti, obešalnike ali cvetlične lonce. Druga je mešanje z novim topilom, pri čemer spet pridobijo čisto polistirolno raztopino. Za kilogram novega polistirola potrebujemo 5 kg nafte. Če ga po drugem postopku recikliramo, spet zajamemo 90% vložene energije, če pa ga sežgemo, dobimo nazaj samo 10% energije. Novi postopek pa smetarskih lobijev ne zanima, saj s prevzemanjem starega polistirola na posebne deponije že danes zaslužijo 150 € na tono. Zato velja, da je za sedaj problem odpadnega polistirola vseh vrst nerešen.
Kje se torej skrivajo prihranki
Strokovnjaki nemškega gradbenega instituta so se lotili celostne presoje stavb in ugotavljali, koliko prihrankov se skriva v posameznih ukrepih. Ugotovili so, da je toplotno izoliranje stavb sicer najenostavnejši ukrep, ki pa, presenetljivo, ne prinaša najvišjih prihrankov. Zato v kratkem lahko pričakujemo pravo bitko med zakonodajalci, proizvajalci in različnimi lobiji, ko bodo poskušali uveljaviti vsak svojo rešitev.
