Svetovni scenariji pridobivanja energije so precej drznejši od slovenskega in se opirajo večinoma na boljšo izrabo sončne energije
Vsakič, ko cene naftnih derivatov nekoliko poskočijo, poskočimo tudi odjemalci in se sprašujemo o alternativah. V Sloveniji se vse več govori o zemeljskem plinu, ki je cenejši in tudi manj obremenjuje okolje, znova se omenja gradnja nove jedrske elektrarne, TEŠ 6 je, kot kaže, dogovorjen. V svetovnem merilu so scenariji drugačni, vsekakor precej drznejši in se opirajo večinoma na boljšo izrabo sončne energije. To ne preseneča, saj je uporabne sončne energije na voljo veliko več od celotne trenutne porabe energije na svetu. Kajti medtem ko svet porabi »le« za okoli 17 tisoč gigavatov energije, bi je iz sonca lahko pridobili do 420 tisoč. Pravzaprav se zdi skoraj škandalozno, da je bil konec leta 2011 delež sončne energije v celotni energijski porabi le okoli 0,4 odstotka oziroma 70 gigavatov.
Cena elektrike iz sonca ponekod že enaka ceni klasično pridobljene elektrike
Čeprav so trenutne številke o izrabi sončne energije skoraj zanemarljive, pa so smernice in še zlasti načrti precej bolj optimistični. Sončno energijo izkoriščamo po različnih postopkih, ki pa jih v grobem lahko razdelimo zgolj na dva. Pri fotovoltaičnih tehnologijah sončno energijo pretvarjamo neposredno v elektriko, pri sončnih toplotnih tehnologijah pa jo pretvarjamo najprej v toploto, ki jo bodisi uporabimo bodisi spremenimo v drug nosilec – najpogosteje v elektriko. Dolgo je veljalo, da sta obe vrsti sončnih tehnologij predragi in ni pričakovati hitre rasti.
A v zadnjih letih prihaja do zanimivih zasukov. Cena fotovoltaičnih panelov je denimo od leta 2008 upadla za več kot 60 odstotkov. Hkrati je vsako leto moč vseh inštaliranih fotovoltaičnih naprav na svetu naraščala za okoli 50 odstotkov. Če bi se takšna rast nadaljevala, bi že okoli leta 2030 fotovoltaika zadostila vsem svetovnim energijskim potrebam. Seveda se bo ta izjemna rast ustavila že prej, vendar težko napovemo, kdaj natančno. Dejstvo je, da je že zdaj v predelih Italije, Španije, Kalifornije, na Havajih in drugje cena fotovoltaične elektrike na ravni cene elektrike iz omrežja.
Novi prijemi rešujejo pomanjkljivosti
Od kod nenadoma ta skoraj neverjetni optimizem? Kako je z znanimi pomanjkljivostmi sončnih tehnologij, ki poleg visoke cene obsegajo nestanovitnost zaradi nočnih in oblačnih intervalov, pomanjkanje materialov za izdelavo sončnih celic, razmeroma majhen izkoristek sončnih celic, razmeroma kratko dobo uporabe in podobno? Kot rečeno, se je cena fotovoltaike v zadnjih letih znižala precej bolj, kot so pričakovali. Druge slabosti pa se zdijo rešljive zaradi množice novih prijemov, ki se uveljavljajo v zadnjih letih na področju toplotnih sončnih tehnologij. Toploto namreč laže shranimo kot elektriko iz fotovoltaičnih tehnologij, zato se dnevno nihanje sončnega obsevanja precej manj pozna. Izkoristek toplotnih tehnologij je prav tako večji (med 30 in 40 odstotki).
Kombinirali bodo različne tehnologije
Najpomembnejše se zdi dvoje: da načrti predvidevajo kombiniranje različnih tehnologij (denimo fotovoltaike, toplotne sončne in vetrne energije) ter da zajemajo postavitev in sinhronizacijo energetskih naprav na zelo velikem ozemlju. Nekateri gredo celo tako daleč, da predlagajo pokritje celotnega severnega in južnega povratnika, kar bi ob ustrezni sinhronizaciji zagotovilo stabilno oskrbo celotnega človeštva s čisto energijo iz sonca in vetra…
