Delilniki v povezavi z drugimi ukrepi so smiselna rešitev
Problem neracionalne rabe energije pri nas in drugod po Evropi je predvsem v neracionalnem ravnanju ljudi. Nesprejemljivo je, da nekateri ob odhodu v službo pustijo delno odprta okna, obenem pa imajo prižgane radiatorje. V preteklosti smo se in tudi danes se o tem lahko prepričamo sami, če se sprehodimo skozi katero od naselij z večstanovanjskimi objekti.
Načelo obračunavanja glede na površino oziroma prostornino stanovanja, ki je dovoljeno še do 1. oktobra, ni pripomoglo k odpravi te težave, ker se varčno ravnanje stanovalcu konec meseca na položnici skoraj ni poznalo, saj se je strošek neracionalno porabljene energije razdelil med vse stanovalce. Da bi stanovalce prisilil k bolj racionalni rabi toplotne energije, se je zakonodajalec pri nas odločil, da bo po tem datumu delitev stroškov ogrevanja obvezna glede na dejansko porabo toplotne energije.
Iz tega izhaja, da si morajo stanovalci vgraditi naprave za delitev porabe toplotne energije. Priporočljivi pa so tudi drugi ukrepi za zmanjšanje porabe toplotne energije, ki so seveda odvisni od financ lastnikov stanovanj: hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema, dodatna izolacija fasad in podstrešij, zamenjava oken in podobno.
Delilniki
Kot delilnik toplote se lahko uporabljajo toplotni števci, ki merijo dejansko porabo toplotne energije v kilovatnih ali megavatnih urah, oziroma radiatorski delilniki porabljene toplotne energije, ki merijo razmerje porabe toplotne energije med posameznimi grelnimi telesi. Toplotni števci delujejo po načelu merjenja pretoka ogrevalnega medija in merjenja temperaturne razlike. Iz teh dveh veličin se z upoštevanjem konstante prenosnega medija nato izračunava dejanska poraba toplotne energije v kilovatnih urah. Števci toplotne energije so uradno merilo in jih je skladno s trenutno zakonodajo treba umerjati vsakih pet let.
Dolenc je razložil, da se trenutno na trgu pojavljata dva tipa toplotnih števcev, ki se razlikujeta po načinu merjenja pretoka: mehanski oziroma turbinski in ultrazvočni toplotni števec.
Prednosti ultrazvočnih toplotnih števcev sta daljša življenjska doba (20 let) in cenejše vzdrževanje. Ena od slabosti mehanskih toplotnih števcev pa je, da so zaradi nečistoč v ogrevalnih sistemih možne ustavitve ali upočasnitve turbine in posledično nenatančne meritve…
