Evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb zahteva, da morajo biti vse javne stavbe do leta 2018 skoraj ničenergijske
»Velik del sredstev, ki bi jih potrebovali za prenovo, bi namenili za redno investicijsko vzdrževanje objektov in jih ne moremo pripisati le energetski sanaciji,« opozarja Stane Merše s centra za obnovljive vire energije na Institutu Jožefa Stefana .
Okoli 40 odstotkov skupne energije v Evropi porabijo stavbe, zato so na tem področju velike možnosti za varčevanje z energijo. V Sloveniji je okoli 65 odstotkov vseh stavb, ki so v lasti države, izrazito energetsko neučinkovitih in zastarelih, zato nujno potrebujejo prenovo, meni Stane Merše. »Veliko pa bi lahko, glede na najnovejše standarde energetske učinkovitosti, izboljšali tudi v drugih stavbah,« meni. Ocenjuje, da bi s celotno prenovo lahko vsako leto prihranili okoli 950 gigavatnih ur končne energije. »Od tega več kot 90 odstotkov pri ogrevanju, kjer bi se specifična poraba zmanjšala za več kot 60 odstotkov, specifična poraba elektrike pri razsvetljavi pa bi bila manjša za okoli 40 odstotkov,« pravi Merše. »V splošnem znašajo prihranki od 30 do 70 odstotkov, v povprečju pa lahko rečemo, da bi lahko sedanjo rabo energije v javnih stavbah zmanjšali za polovico,« dodajajo na ministrstvu za gospodarstvo.
Za učinkovito rabo elektrike podjetjem 6,5 milijona evrov
Prenova javnih stavb (mimogrede, njihova povprečna življenjska doba je več kot 50 let) se je v Sloveniji že začela, tudi kot odgovor na lani prenovljeno evropsko direktivo o energetski učinkovitosti stavb (EPBD). Ta namreč med drugim zahteva, da morajo biti vse javne stavbe do leta 2018 skoraj ničenergijske. Država namenja kar nekaj denarja za energetsko sanacijo – še vedno je na voljo več kot milijon evrov (od skupaj 52,6 milijona) za sofinanciranje energetske sanacije bolnišnic in zdravstvenih domov; razpis bodo ponovili…
