Svetujemo, kako posodobiti neekonomičen sistem ogrevanja
V Sloveniji za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode še vedno najpogosteje uporabljamo kurilno olje. Ta sistem ogrevanja pa je zaradi stalnih podražitev, ekološke neprimernosti in uporabe fosilnega goriva z omejenimi zalogami neekonomičen.
Vse več uporabnikov kotlov na olje začne o zamenjavi teh razmišljati že, ko so stari šele nekaj let. Ugotavljajo, da so stroški ogrevanja previsoki, zato iščejo rešitve, kako jih znižati.
Kadar gre za stare sisteme ogrevanja na kurilno olje, kotel zaradi dotrajanosti in previsokih stroškov ogrevanja brez večjih dilem zamenjamo z bolj varčnim sistemom. Veliko uporabnikov pa začne o zamenjavi kotla razmišljati že, ko je star le nekaj let. Ugotavljajo namreč, da so stroški ogrevanja odločno previsoki, zato iščejo rešitve, kako jih znižati. Možnosti je več.
Varčna izbira je zemeljski plin
Pri uporabi zemeljskega plina imamo dve možnosti: kurilno olje zamenjamo z zemeljskim plinom na istem kotlu ali oljni kotel zamenjamo s kondenzacijskim na zemeljski plin. V prvem primeru moramo oljni gorilnik zamenjati s plinskim. Glavni pogoj je, da lahko priključimo zemeljski plin. Če predpostavimo, da je izkoristek kotla pr ibližno enak, bomo za ogrevanje na zemeljski plin plačali 20 odstotkov manj kot za ogrevanje na kurilno olje.
Dimnik po potrebi saniramo (to preveri projektant), in sicer tako, da v odprtine vstavimo tuljave iz nerjavečega jekla. Prehod z olja na plin je preprost in hiter, naložba poceni – okoli tisoč evrov, prihranek pa dokaj velik (20 odstotkov). Vložek se nam povrne že v dveh letih.
Namesto oljnega kotla kondenzacijski plinski grelnik
Druga možnost je, da namesto oljnega kotla (tega lahko obdržimo za rezervo) vgradimo kondenzacijski stenski plinski grelnik samo za ogrevanje stavbe. Vrednost naložbe “na ključ”, to je okoli 4.500 evrov, zajema tudi obvezno prenovo dimnika s tanjšimi PVC-tuljavami. Ker gre za nizkotemperaturni režim delovanja, je treba temu prilagoditi radiatorje – zamenjati z novimi večjimi ali dograditi manjkajoče. Po zdajšnjih cenah je sistem ogrevanja na kurilno olje 42 odstotkov dražji kot na zemeljski plin s kondenzacijskim grelnikom. Po moji oceni se naložba povrne v osmih letih.
Ogrevanje s toplotno črpalko
Na voljo so še tri varčne rešitve ogrevanja s toplotno črpalko.
1. Nekaj let star, še uporaben oljni kotel obdržimo, zraven pa postavimo novo toplotno črpalko zrak-voda, ki bo ogrevala in tudi skrbela za pripravo tople sanitarne vode. Ko toplotni črpalki pozimi začne zmanjkovati moči, uporabljamo oljni kotel.
Naložba je dražja – okoli osem tisoč evrov, stroški ogrevanja pa najmanj polovico nižji kot s kotlom na kurilno olje. Zato se naložba povrne v devetih letih.
2. Če imate premalo prostora, odstranite kotel na olje in rezervoar ter uporabljajte le toplotno črpalko. Njeno zmanjšano moč pozimi nadomeščajo vanjo vgrajeni električni grelniki.
3. Poleg toplotne črpalke lahko obdržite oljni kotel, ki ste mu vgradili plinski gorilnik – to možnost sicer najmanj priporočam. Ta naložba je najdražja, saj zahteva devet tisoč evrov. Povrne se v 11 letih, prihranki pri ogrevanju pa so največji. Sistem uporabimo, če imamo toplotno črpalko manjše moči in večinoma bivalentno ogrevanje – dogrevanje s plinom. Bivalentno delovanje pomeni, da je pri ogrevanju poleg toplotne črpalke udeležen še drugi vir energije. Če ta ni ekonomičen in ga uporabljamo v večjem obsegu, se ekonomičnost črpalke zmanjša, kar ni zaželeno. V opisanih primerih je ogrevanje s kurilnim oljem in elektriko neekonomično, bolj ekonomično pa s cenejšim zemeljskim plinom…
