Sredstva so namenjena za proizvodne naprave za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije in za proizvodne naprave v soproizvodnji toplote in elektrike (SPTE).
Konec februarja 2017 se je iztekel izredno kratek rok za prijavo projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov (OVE) in v soproizvodnji toplote in elektrike (SPTE) za vstop v podporno shemo, ki ga je sredi decembra 2016 objavila Agencija za energijo.
»Gre za administrativno razdelitev sredstev, ki investitorjem jamči, da bodo, ko projekt realizirajo, upravičeni do podpore za največ 15 let, seveda ob pogoju, da bo projekt izveden tako, kot so ga prijavili na poziv,« pojasnjujejo na agenciji.
Poziv se je s potekom roka zaključil, kar je smiselno predvsem zato, ker konkurenčna izbira prijavljenih projektov poteka po zaključenem roku za prijave. »Če bi skrajni rok za prijave prestavljali, bi zavlekli tudi izbiro projektov in izdajo sklepov o uvrstitvi projektov v podporno shemo,« pravijo na Agenciji za energijo. S tem bi lahko investitorjem, ki bodo roke za zaključek izbire projektov v svojih investicijskih programih predvideli tako, kot izhaja iz poziva, porušili terminske načrte izvedbe investicije.
Morebitna nerazporejena sredstva bo agencija razdelila na naslednjih pozivih. Sredstva se bodo začela porabljati šele, ko bodo na pozivu izbrani projekti realizirani in bo investitorjem dodeljena pravica do podpore. V okviru podporne sheme se podpore namreč dodeljujejo skozi daljše časovno obdobje za proizvedeno količino električne energije, dodeljevati pa se lahko začnjo šele, ko se elektrika v proizvodni napravi že proizvaja, torej ko je naložba zaključena. »S takšnim načinom dodeljevanja podpor je država sledila zahtevam EU, poleg tega si je zagotovila ustrezen nadzor nad razvojem podporne sheme,« pravijo na Agenciji za energijo.
Z objavljenim javnim pozivom, ki je tudi prvi, lahko agencija nameni dodatnih 10 milijonov evrov sredstev za podpore električni energiji, proizvedeni iz OVE in v SPTE z visokim izkoristkom. Ta obseg sredstev je opredeljen v načrtu razvoja in delovanja podporne sheme, ki je sestavni del Energetske bilance Republike Slovenije za leto 2016.
V javnem pozivu je 10 odstotkov sredstev namenjenih za soproizvodne enote moči do 50 kW, 30 odstotkov pa za obnovo enot za SPTE v sistemih daljinskega ogrevanja. Konkurenčnejši so večji projekti, kakršnega imajo v Občini Šentrupert, kjer na območju polodprtega oddelka zaporov na Dobu deluje elektrarna z zmogljivostjo 250 kW električne in 600 kW toplotne energije, žene pa jo pet kogeneracijskih naprav. |
Prispevek za obnovljive vire se ne bo povečal
V javnem pozivu so 10 odstotkov sredstev namenili za hidroelektrarne do nazivne električne moči 1 MW, 10 odstotkov za soproizvodne enote moči do 50 kW, 30 odstotkov za elektrarne na lesno biomaso do moči 1 MW in 30 odstotkov sredstev za obnovo soproizvodnih enot, ki delujejo v sistemih daljinskega ogrevanja. Preostala sredstva se namenijo vsem drugim tehnologijam in virom, ki so opredeljeni kot obnovljivi viri, in tudi soproizvodnim enotam.
»Takšno razmerje razdelitve sredstev v javnem pozivu je povzeto po načrtu razvoja in delovanja podporne sheme iz energetske bilance, v kateri so tudi že opredeljena dodatna sredstva za podpore v letu 2017,« pojasnjujejo na agenciji in dodajajo, da bodo lahko tako kmalu po zaključku aktualnega poziva objavili naslednji poziv in razpisali še dodatna sredstva. Pri tem poudarjajo, da se zaradi sredstev, razdeljenih z javnimi pozivi, prispevek za obnovljive vire energije, ki ga plačujemo končni odjemalci elektrike in drugih energentov, ne bo povečal.
Konkurenčnejši večji projekti
Ukrep je namenjen tudi manjšim projektom. Investitorji lahko na javni poziv prijavijo projekte proizvodnih naprav na obnovljive vire in soproizvodnje z visokim izkoristkom, kot so opredeljeni v pozivu, torej nazivnih električnih moči naprav od 1 kW do 10 MW za naprave na obnovljive vire (vetrne elektrarne tudi do 50 MW) in do 20 MW za elektrarne s soproizvodnjo. Ne gre pa spregledati dejstva, da so večji projekti lahko konkurenčnejši od majhnih že zaradi same narave investicije.
Investitor v prijavi projekta za proizvodno napravo OVE in SPTE na javni poziv ponudi ceno elektrike v EUR/MWh, proizvedene v proizvodni napravi, in navede načrtovano letno količino elektrike, proizvedene v proizvodni napravi iz prijavljenega projekta, v MWh. Ob predpostavki, da povprečna vrednost podpore za MWh proizvedene elektrike ne bo presegla 80 evrov, na agenciji ocenjujejo, da bi z dodatnimi 10 milijoni, ki jih namenjajo za podpore, lahko proizvodnjo elektrike povečali za 125 GWh. |
Pogoji za priglasitev sončne elektrarne
Pogoji za prijavo projektov za sončne elektrarne so povsem enaki kot za vse druge investitorje. Tako bo za projekte sončnih elektrarn, skupaj s prijavami vseh tistih projektov, ki jih ni mogoče uvrstiti v prej opredeljene skupine razdelitve sredstev, namenjenih preostalih 20 odstotkov sredstev. Vendar, pravijo na agenciji, ukrep ni namenjen končnim odjemalcem, ki želijo namestiti proizvodno napravo za samooskrbo in skleniti z dobaviteljem pogodbo na podlagi Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz OVE: »Seveda pa imajo investitorji, ki bodo podali prijave na javni poziv, možnost svoje projekte izvesti tako, da bodo lahko elektriko porabljali tudi sami, za svoje lastne potrebe (tako imenovana shema PX3). Pri tem morajo izpolniti pogoje operaterja sistema za takšen priklop na javno omrežje. V tem primeru dobijo podporo za vso proizvedeno elektriko, čeprav je bodo del porabili sami. Viške proizvedene elektrike lahko prodajo, kar je prevzamejo iz javnega omrežja, pa se jim v obračunskem obdobju obračuna po veljavnih cenah, vključno z vsemi dajatvami.«
Mali investitorji v sončne elektrarne imajo možnost projekt izvesti tako, da bodo lahko elektriko uporabljali tudi sami (shema PX3). Ob izpolnjevanju pogojev operaterja sistema dobijo podporo za vso proizvedeno elektriko, čeprav je bodo del porabili za lastne potrebe. |
Kratek rok za prijavo
Za pripravo in izvedbo javnega poziva je odgovorna Agencija za energijo, ki investitorju izda odločbo o dodelitvi podpore v upravnem postopku. Center za podpore pri Borzenu pa nato z upravičencem iz odločbe sklene pogodbo o zagotavljanju podpore. Interes potencialnih investitorjev je razmeroma velik, pravijo na agenciji, kjer so večino prijav pričakovali proti koncu roka za prijavo.
»Navedeni rok je bil določen z namenom, da investitorjem, ki jim bo svoje projekte uspelo pripraviti v tem obdobju, omogočimo čimprejšnje udejanjenje njihovih načrtov, ter tako poskušamo čim prej ponovno oživiti podporno shemo in razvoj novih proizvodnih zmogljivosti, ki za proizvodnjo elektrike koristijo obnovljive vire, oziroma je elektrika proizvedena v SPTE z visokim izkoristkom. Upamo in želimo, da bo prijaviteljev več, kot je na voljo sredstev. V nasprotnem primeru se bomo potrudili doseči prenos nerazdeljenih sredstev v naslednji poziv,« pravijo na agenciji in dodajajo, da so optimistični glede nadaljnjega razvoja proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov, seveda pa je veliko odvisno tudi od interesa investitorjev in možnosti umeščanja teh objektov v prostor.