V vsej Evropi lahko trenutno opazujemo podobna nihanja v povezavi s solarno elektriko. Subvencije se hitro zmanjšujejo in kaže, kot da bodo v kratkem povsem izginile.
Vzrok so vedno večje luknje v državnih proračunih in dejstvo, da enostavna ne bodo več potrebne, saj se bo cena elektrike iz omrežja izenačila s solarno ceno. Zato so postali pozorni investitorji in podjetniki, oboji pa so nezadovoljni s trenutnim nejasnim in spremenljivim stanjem. Kaj se bo torej zgodilo, ali bodo čez dve leti subvencije še obstajale, in če ne, kaj se bo zgodilo s fotovoltaičnim področjem.
 |
Kljub vsemu rast
Kljub zmanjševanju podpor svetovna fotovoltaična industrija raste, cene fotovoltaične opreme pa se še naprej nižajo. Na Nizozemskem so ugotovili, da so podpore nepotrebne, zato so jih pred kratkim ukinili. Kmalu se bo to zgodilo še na drugih trgih, kar pomeni, da se fotovoltaična industrija in proizvajalci sončne elektrike nahajajo na prehodu iz subvencioniranega v konkurenčno delovanje. Solarna industrija kljub temu ostaja najhitreje rastoča gospodarska panoga v svetu, vendar se še vedno nahaja nekako na robu dogajanja, čeprav bi morala biti v središču. Na vse skupaj neugodno vpliva še sedanja finančna kriza, ki je v resnici kriza zaupanja, ta pa lahko zaviralno vpliva na premike v pravo smer. Pomembna prednost fotovoltaičnega področja je še, da je delovno intenzivno, omogoča odpiranje novih delovnih mest, poleg tega pa je še vir sonaravne elektrike, zato boljše kombinacije skoraj ne moremo najti.
Vsaka stavba generator
S tehniko, ki je danes na razpolago lahko vsako zgradbo spremenimo v generator energije. To je še posebej pomembno zato, ker velik del okolju škodljivih emisij prihaja ravno od stavb. S solarnega vidika je to možno, zakaj se torej nebi spopadli s tem izzivom. Pri tem ni pomembno, da lahko običajno pridelamo samo del tiste elektrike, ki se dnevno pretaka skozi hišne naprave, saj z vsakim pridobljenim solarnim kilovatom prihranimo kilovat elektrike iz premoga. Sonce nam vsak dan znova pošilja svojo žlahtno energijo, izkoristimo njegovo moč.
Varnost in neodvisnost
Ta dva pojma sta danes postala vodilo, ki ga želi doseči prav vsak Zemljan. V razvitem svetu to pomeni predvsem energetsko samozadostnost in vsaj minimalno preskrbo v času morebitnih izpadov velikih sistemov. V prihodnjem letu strokovnjaki NASA pričakujejo dodatno povečanje sončne aktivnosti, ki se dogaja v enajstletnih ciklih. Letos smo imeli srečo, saj nekaj večjih izbruhov ni bilo usmerjenih proti Zemlji in so se razgubili v vesolju. Posledica bodo težave z elektroniko, kar bo zaustavilo sodobne avtomobile in letala, onesposobilo satelite ter prekinilo dobavo elektrike iz omrežja. Večina Zemljanov bo v trenutku prestopila v srednji vek in preživljala tihe večere ob svečah, tisti s fotovoltaiko na strehi pa v razsvetljenih domovih, ob glasbi in TV programih ter delujočem ogrevalnem sistemu, saj brez obtočnih črpalk danes nič ne deluje. Tudi zato je sončna elektrika veliko pomembnejša od možnosti vlaganja in oplemenitenja prihrankov ali zagotovljene dodatne rente na stara leta.
Večina sodobnih hišnih naprav deluje na nizko napetost, zato bi jim lahko proizvajalci začeli brez izjem dodajati še eno, nizkovoltno napajalno vtičnico, s katero prestopimo na akumulatorsko napajanje brez dodatnih predelav in pretvornikov, ki za svoje delovanje porabljajo dodatno energijo. Zato ima sodobna in varna stavba poleg debele toplotne izolacije vgrajeno tudi otočno fotovoltaično elektrarno, nekaj akumulatorjev, ter centralno ogrevanje in solarno pripravo tople vode, ki oba delujeta brez črpalk in elektronike, na dobrem starem principu gravitacije.
Slovenci smo za Nizozemci in Nemci na tretjem mestu v EU po višini prihrankov v bankah. Na področju denarja smo dokazali, da se znamo pripraviti na nepredvidljivo v prihodnosti. Ali nebi bilo pametno, da bi začeli podobno ukrepati tudi na področju tehnike ?
Povezane vsebine
