Sončna elektrarna – cena, subvencije in donos v 2026

Sončna elektrarna je sistem, ki s pomočjo fotonapetostnih modulov pretvarja sončno energijo v električno energijo za lastno rabo v gospodinjstvu. V Sloveniji so najpogostejše sončne elektrarne moči med 5 in 12 kW, pri večjih porabnikih – na primer ob uporabi toplotne črpalke ali polnjenju električnega vozila – pa tudi med 10 in 15 kW. Sistem je mogoče nadgraditi s hranilnikom električne energije, ki omogoča shranjevanje presežkov in njihovo uporabo takrat, ko sončna elektrarna ne proizvaja.

Pri odločitvi za sončno elektrarno ima pomembno vlogo razumevanje celotne naložbe: koliko stane postavitev, kako se oblikuje cena sončne elektrarne in kakšen donos je mogoče pričakovati v današnjih razmerah. V nadaljevanju pojasnjujemo, od česa je cena sončne elektrarne odvisna, kako nanjo vplivajo spremembe samooskrbe in omrežnina po novem sistemu merjena ter zakaj se v letu 2026 vse več gospodinjstev odloča za rešitev – hibridno sončno elektrarno v kombinaciji s hranilnikom.

Kazalo:

• Sončna elektrarna – cena na kW v 2026
• Sončna elektrarna brez hranilnika po novi ureditvi
• Hibridna sončna elektrarna – najboljša rešitev v 2026
• Donos sončne elektrarne po novi ureditvi
• Subvencije za sončne elektrarne in hranilnike v letu 2026
• Sončna elektrarna – izračun po novi ureditvi (2026)

Sončna elektrarna – cena na kW v 2026

Cena sončne elektrarne na kilovat inštalirane moči se je v zadnjih letih postopno zniževala in se je v letu 2026 stabilizirala. Okvirne tržne vrednosti kažejo naslednji razvoj:

• 2023: približno 1.400 €/kW
• 2024: okoli 1.000 €/kW
• 2025: približno 800–900 €/kW
• 2026: praviloma 700–900 €/kW

Nižja cena opreme pomeni, da je vstopna investicija v sončno elektrarno danes bistveno dostopnejša kot pred nekaj leti. Hkrati pa sama cena sistema ne pove več celotne zgodbe. Po ukinitvi letnega net-meteringa se je namreč spremenil način obračunavanja presežkov električne energije, kar neposredno vpliva na donosnost naložbe.

Pomembno je poudariti, da navedene cene veljajo za sončne elektrarne brez hranilnika. Pri sistemih z baterijskim hranilnikom je začetni vložek višji, vendar se razlika pogosto povrne z večjimi letnimi prihranki.

Sončna elektrarna brez hranilnika po novi ureditvi

Po spremembi uredbe o samooskrbi presežki električne energije niso več letno poračunani, temveč se oddajajo v omrežje in poplačujejo po tržni ceni. Ta je običajno nižja od cene elektrike, ki jo gospodinjstvo kupuje iz omrežja. Zato se je spremenila tudi logika naložbe.

Sončna elektrarna brez hranilnika je v letu 2026 še vedno smiselna predvsem za gospodinjstva, ki večino proizvedene energije porabijo sproti – čez dan, v času proizvodnje. Če je poraba pretežno zvečer ali ponoči, se del potencialnih prihrankov izgubi, saj se energija takrat kupuje iz omrežja po višji ceni.

Dodatno na stroške vpliva tudi nov sistem omrežnin po časovnih blokih, ki temelji na 15-minutnih intervalih in obremenitvah v konicah, kar še poveča pomen prilagajanja porabe lastni proizvodnji.

Več o novem sistemu obračunavanja omrežnine so lahko preberete v članku Omrežnina po novem.

Zaradi padajočih cen, ki se v letu 2026 gibljejo med 800 in 900 evri na kilovat inštalirane moči, možnosti poplačila viškov EE in zvišanih subvencij, so investicije v sončne elektrarne znova zanimive za množično investiranje.

Hibridna sončna elektrarna – najboljša rešitev v 2026

Zaradi sprememb na področju samooskrbe, obračunavanja presežkov in cen električne energije je v letu 2026 v ospredju hibridna sončna elektrarna, torej kombinacija sončne elektrarne in hranilnika električne energije. Tak sistem omogoča, da se presežki elektrike, proizvedeni čez dan, shranijo in porabijo zvečer ali ponoči, ko je elektrika iz omrežja najdražja in ko sončna elektrarna ne proizvaja.

Z vključitvijo hranilnika se delež lastne porabe praviloma poveča s približno 25 % pri klasični sončni elektrarni na 60–75 % ali celo več. To pomeni občutno nižje stroške elektrike, manjšo odvisnost od tržnih cen in boljši nadzor nad porabo v času konic, kar se pozitivno odraža tudi pri stroških omrežnine.

Na donosnost dodatno vpliva dejstvo, da se po prenehanju regulacije cen električne energije, stroški dobavljene elektrike ponovno oblikujejo po tržnih cenikih dobaviteljev. V takšnih razmerah postajata lastna proizvodnja in čim višji delež lastne porabe ključna dejavnika pri dolgoročnem zniževanju stroškov energije in zmanjševanju izpostavljenosti cenovnim nihanjem.

Ob upoštevanju trenutnih cen električne energije, razpoložljivih subvencij za hranilnike in realnih vzorcev porabe se hibridna sončna elektrarna v letu 2026 pogosto poplača v približno sedmih letih, kar jo uvršča med finančno najbolj stabilne in predvidljive energetske naložbe za gospodinjstva.

Donos sončne elektrarne po novi ureditvi

V času letnega net-meteringa se je sončna elektrarna praviloma povrnila v približno desetih letih. Danes donosnost ne temelji več na oddaji viškov v omrežje, temveč na čim večjem deležu lastne porabe. Prav zato ima pravilno dimenzioniran hranilnik ključno vlogo pri ekonomiki sistema.

Sončna elektrarna, zasnovana glede na dejansko porabo gospodinjstva in podprta s hranilnikom, ostaja tudi v letu 2026 dolgoročno upravičena naložba, ki zmanjšuje stroške energije in povečuje neodvisnost od nihanj cen na trgu.

Subvencije za sončne elektrarne in hranilnike v letu 2026

Nepovratne spodbude za samooskrbne sončne elektrarne v Sloveniji (tudi v kombinaciji z baterijskimi hranilniki) od leta 2024 upravlja Borzen. Višina subvencije je določena glede na inštalirano moč sistema (kW) in je hkrati omejena z deležem upravičenih stroškov naložbe.

Za gospodinjstva v okviru individualne samooskrbe v letu 2026 okvirno veljajo naslednje spodbude:

• 675 € na kW za sončno elektrarno z baterijskim hranilnikom, vendar največ 40 % upravičenih stroškov,
• 250 € na kW za sončno elektrarno brez hranilnika, vendar največ 25 % upravičenih stroškov.

Subvencije se nanašajo na nove naprave, ki niso vključene v sistem letnega net-meteringa. Skupna višina podpore je omejena še z dodatnimi pravili (na primer glede priključne moči). Za projekte skupnostne samooskrbe so predvidene nekoliko višje podpore, vendar pod drugačnimi pogoji.

Več o aktualnih pogojih, omejitvah in postopku oddaje vloge preberite v ločenem članku:
Subvencije za sončne elektrarne in hranilnike v 2026.

Sončna elektrarna – izračun po novi ureditvi (2026)

V času stare ureditve z letnim net-meteringom je veljalo, da se naložba v sončno elektrarno praviloma povrne v približno desetih letih. Po uvedbi novega sistema samooskrbe, ki temelji na mesečnem obračunu in poplačilu presežkov po tržni ceni, se je računica spremenila. Marsikdo ima zato občutek, da sončna elektrarna po novem ni več donosna naložba.

Vendar to ne drži nujno.

Ob trenutnih cenah električne energije, spremenjenem obračunu omrežnine in ob pametnem upravljanju porabe je sončna elektrarna tudi v letu 2026 lahko ekonomsko upravičena. Ključno vlogo pri tem ima povečanje lastne porabe, ki jo je najlažje doseči z baterijskim hranilnikom. Ta omogoča, da se več lastno proizvedene elektrike porabi takrat, ko jo gospodinjstvo dejansko potrebuje, kar zmanjšuje stroške energije in omrežnine, povezane s porabnimi konicami.

V sodelovanju z višjim znanstvenim sodelavcem dr. Kristijanom Breclom s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani smo pripravili primer izračuna sončne elektrarne moči približno 10 kW. Namen izračuna je oceniti realne letne prihranke in povračilno dobo naložbe v razmerah, ki veljajo danes, ob upoštevanju aktualnih tržnih cen in razpoložljivih spodbud.

Pri izračunu smo upoštevali:

• tržne cene dobavljene in vgrajene opreme za sončno elektrarno,
• cene električne energije po veljavnih cenikih dobaviteljev,
• strošek baterijskega hranilnika in njegovo predvideno življenjsko dobo,
• omrežnino pri dogovorjeni obračunski moči 8 kW ter obračun po časovnih blokih z 15-minutnim merjenjem,
• odkupno ceno presežkov električne energije po pogodbi z dobaviteljem,
• delež lastne porabe v dveh primerih: približno 25 % brez hranilnika in okoli 70 % s hranilnikom,
• kapaciteto baterijskega hranilnika 15 kWh.

Opomba za bralce: Natančen izračun sončne elektrarne je vedno odvisen od vašega profila porabe (način ogrevanja, uporaba toplotne črpalke, polnjenje električnega vozila), orientacije in velikosti strehe, moči sistema ter pogojev dobavitelja električne energije. V nadaljevanju članka zato prikazujemo rezultate po različnih scenarijih – brez in z baterijskim hranilnikom – ki služijo kot orientacija pri razmisleku o naložbi.

Specifikacija podatkov za izračun sončne elektrarne s hranilnikom:

Simulacije izračunov prihrankov in povračilne dobe sončne elektrarne:

• Sončna elektrarna + baterijski hranilnik, brez soglasja za oddajanje viškov električne energije,
• Sončna elektrarna + baterijski hranilnik, s soglasjem za oddajanje viškov električne energije.

Za primer smo predvideli gospodinjstvo

• z 10.000 kWh letne porabe električne energije, objekt ogreva toplotna črpalka,
• sončna elektrarna moči 10 kW ter baterijski hranilnik s kapaciteto 15 kWh
• Časovni bloki za omrežnino: 8 (upoštevano pri vseh blokih)

Kakšni so izračuni za sončne elektrarne v 2026?

Izračuni kažejo, da se naložba v sončno elektrarno z baterijskim hranilnikom v današnjih razmerah povrne v razmeroma kratkem času, pri čemer ima pomembno vlogo možnost oddaje presežkov električne energije v omrežje.

V primeru, ko soglasje za oddajo presežkov v omrežje ni pridobljeno in se viški ne prodajajo, se investicija v prikazanem primeru povrne v približno devetih letih. Kljub temu sistem z baterijskim hranilnikom omogoča visok delež lastne porabe in stabilne letne prihranke.

Če je soglasje za oddajo presežkov pridobljeno in se višek električne energije lahko oddaja v omrežje po tržnih pogojih, se letni prihranki dodatno povečajo, povračilna doba naložbe pa se skrajša na približno osem let.

Izračun temelji na dejanski ceni električne energije (energijski del z DDV) pri konkurenčnem ponudniku na trgu ter na ločenem upoštevanju stroškov omrežnine. Takšen pristop omogoča realen in konservativen vpogled v ekonomiko naložbe. Ob morebitnih spremembah cen elektrike ali porabnih navad se lahko rezultati dodatno izboljšajo, kar pomeni, da so predstavljeni izračuni predvsem orientacijski, a realni za razmere v letu 2026.

Ste ostali brez soglasja za sončno elektrarno?

Za investitorje, ki so za sončno elektrarno prejeli zavrnjeno soglasje imamo dobro novico, z izračunom povračilne dobe smo potrdili smotrnost naložbe tudi v letu 2026. Izračun je, kljub spremenjenim pogojem iz nove Uredbe, zelo ugoden.

V izračunih je upoštevana trenutno najnižja tržna cena električne energije (enotna tarifa z DDV 0,13286 EUR/kWh).

Z rastjo cene elektrike in vse nižjih cen solarnih modulov in baterijskih hranilnikov, lahko za vašo samookrbo z elektriko pričakujete dodatno zvišan donos.

Cene elektrike za gospodinjske odjemalce smo preverili v  januarju 2026.

V kolikor želite v 2026 preveriti ceno sončne elektrarne s hranilnikom in pridobiti več ponudb, izpolnite kontakni obrazec na spodnji povezavi.

Priporočljivo je, da se posvetujete z različnimi strokovnjaki, ki vam bo lahko strokovno ocenil vašo situacijo in vam pomagal pri izbiri za vaš primer najboljšega sistema.

Preberite tudi: Račun za elektriko 0 evrov! Da, tudi to je mogoče

Kako do računa za elektriko 0 evrov? Spoznajte hibridno sončno elektrarno in pametno upravljanje z bonus viški SunContract. 

Je sončna elektrarna smotrna pri objektih z malo porabo elektrike?

V Sloveniji smo v zadnjih letih priča občutnemu porastu investicij v energetsko prenovo stanovanjskih objektov. Zakonodaja za novogradnje zdaj predpisuje standarde, ki zagotavljajo, da so vse nove stavbe vsaj nizkoenergijske. Nizkoenergijska hiša s površino 150 m² (energijski razred C, s toplotnimi potrebami do 60 kWh/m²) ob uporabi energetsko učinkovitih naprav porabi izjemno malo energije. Investitorji novogradenj se najpogosteje odločajo za ogrevanje s toplotnimi črpalkami, pri čemer se povprečna letna poraba električne energije v takšnih objektih giblje med 6.000 in 7.000 kWh.

Se v tem primeru naložba v sončno elektrarno izplača? Vsekakor. Zaradi nizke porabe električne energije so začetni stroški investicije v sončno elektrarno nižji, kar posledično vpliva na hitrejšo povrnitev naložbe. Izračuni kažejo, da se investicija povrne v približno 8 do 9 letih, kar jo naredi ekonomsko zelo privlačno.

Kombinacija naložbe – sončna elektrarna in toplotna črpalka omogoča zelo nizke stroške ogrevanja. Skupna investicija je, na primer pri starejših hišah (150 m2), še v letu 2024, znašala nekje 22.000 EUR.

Vas zanima, kakšno velikost sončne elektrarne potrebujete in koliko lahko prihranite? Preverite TUKAJ!

Kaj je sončna elektrarna in kako deluje?

Sončna elektrarna pretvarja sončno svetlobo v elektriko za dom. Sestavljajo jo fotovoltaični moduli, razsmernik in zaščitna ter merilna oprema; po potrebi je dodan baterijski hranilnik. Moduli proizvajajo enosmerni tok (DC), razsmernik ga pretvori v izmenični tok (AC), ki ga porabljamo v gospodinjstvu. Viške lahko shranimo v hranilnik ali jih, v skladu s pogoji priključitve, oddamo v omrežje.

Glavne komponente sončne elektrarne

• Moduli (paneli): na strehi ali tleh pretvarjajo svetlobo v enosmerni tok.
• Razsmernik: pretvori DC v AC za uporabo v hiši.
• Merilnik in zaščita: varovalke, odklopniki, prenapetostna zaščita, nadzor priklopa.
• Baterijski hranilnik (po potrebi): shrani presežke za kasnejšo rabo ali dražje ure.
• Priklop v omrežje: omogoča oddajo viškov in dopolnitev energije, ko proizvodnja ni dovolj.

Sončna (fotovoltaična) elektrarna pretvarja sončno sevanje v električno energijo. Sistem sestavljajo solarni moduli (nameščeni na strehah ali tleh), ki so zgrajeni iz sončnih celic. Te celice, izdelane iz polprevodnikov (z pozitivnimi in negativnimi naboji), ob osvetlitvi absorbirajo fotone. Absorpcija povzroči sproščanje elektronov, ki stečejo skozi vezje in generirajo enosmerni tok. Razsmernik ta tok pretvori v izmeničnega, primernega za uporabo v gospodinjstvih in podjetjih.

S pomočjo te tehnologije lahko proizvajamo električno energijo za lastno uporabo uporabo. Če sončna elektrarna proizvede več električne energije, kot jo porabimo, lahko po prejetem soglasju za oddajanje v omrežje viške oddamo v omrežje, ali jih shranimo v hranilnik električne energije.

Kako sončne celice proizvedejo elektriko

1. Svetloba zadene celice.
2. Celice absorbirajo fotone; v polprevodniku nastanejo prosti elektroni.
3. Ugrajeno električno polje v celici usmeri elektrone v enosmerni tok (DC).
4. Razsmernik DC pretvori v izmenični tok (AC), primeren za uporabo v hiši, shranjevanje v hranilniku ali oddajo v omrežje.

Ali veste, kdo je razvil prve sončne elektrarne in kje so nastale?

Prve sončne celice so leta 1954 razvili v ameriškem podjetju Bell Labs, tehnologija pa se pospešeno razvija. Še posebej po letu 1989, ko je nemška vlada odobrila pilotni projekt in na 2.200 strehah v Nemčiji namestila prve sončne elektrarne.

Pravi preboj je torej sledil desetletja kasneje, ko je nemška vlada s pionirskim projektom postavila temelje za množično uporabo sončnih elektrarn. Ta prelomni dogodek je spodbudil pospešen razvoj in izboljšave na področju fotovoltaike. Od takrat se je učinkovitost sončnih celic izjemno povečala, kar je omogočilo njihovo širšo uporabo in s tem prispevalo k zmanjšanju odvisnosti od fosilnih goriv.

Danes, v času vse večjih globalnih potreb po električni energiji, sončne elektrarne doživljajo pravo renesanso. Razvoj se osredotoča predvsem na povečanje učinkovitosti solarnih modulov, zniževanje proizvodnih stroškov in iskanje novih, trajnostnih materialov.

Napredek je viden na vsakem koraku: od novih generacij polprevodnikov, ki omogočajo boljšo absorpcijo sončne svetlobe, do inovativnih konstrukcij modulov, ki povečujejo njihovo vzdržljivost in odpornost na vremenske vplive. Ekspanzija trga fotovoltaike je opazna tako v Evropi kot po svetu.

Evropska unija s svojimi ambicioznimi cilji na področju obnovljivih virov energije aktivno spodbuja investicije v sončne elektrarne, kar se odraža v hitri rasti nameščenih kapacitet. Globalno gledano pa se fotovoltaika uveljavlja kot ključna tehnologija za prehod v nizkoogljično družbo, saj omogoča trajnostno in decentralizirano proizvodnjo električne energije. Ta globalni trend se odraža v eksponentni rasti trga, z nenehnimi inovacijami in padajočimi cenami, kar fotovoltaiko postavlja v ospredje energetske prihodnosti.

Vas zanima cena sončne elektrarne in izvedba?
Izpolnite spodnji kontakti obrazec in v najkrajšem možnem času vam bomo odgovorili na vprašanja.