Sončne elektrarne za samooskrbo po uredbi iz 2016, ki je še veljavna do konca leta 2023, občutno znižajo položnice, naložba pa se povrne v manj kot 10 letih. Čez par mesecev nas čakajo zakonodajne spremembe, večina novih investitorjev nestrpno pričakuje nove usmeritve, kako bo z rentabilnostjo. Zakaj vlada čaka z natančnimi pogoji nove uredbe, ni znano.
Ključni podatek za izračun rentabilnosti sončne elektrarne za samooskrbo je cena elektrike
Vemo, da o izračunih rentabilnosti sončne elektrarne za samooskrbo v prihodnosti težko govorimo, če ne poznamo cen električne energije. Pa vendar, kako bo z rentabilnostjo po 1.1.2024, ko prične veljati nova uredba, smo se pogovarjali z dr. Kristijanom Breclom, iz Fakultete za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani.
Dr. Kristijan Brecl, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani
Kaj se spreminja pri samooskrbi z elektriko?
Samooskrba z elektriko je v Sloveniji regulirana z Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije že skoraj desetletje. Ta je do konca leta 2023 predstavljala temelj sistema, pri čemer se s sončno elektrarno proizvedena in porabljena elektrika obračunata po principu letnega neto merjenja, ki je položnice za elektriko znižal za 80 odstotkov, koliko bodo položnice znižane po novi, pa bo potrebno počakati do konca jeseni 2023.
Ali lahko prognozirate kaj lahko gospodinjstva v prihodnosti pričakujejo na področju samooskrbe z elektriko, ali bodo zakonodajne spremembe vplivale na trg z malimi sončnimi elektrarnami?
V letu 2024 (vsaj ne v prvi polovici) ne pričakujemo občutnega zmanjšanja sončnih elektrarn, saj se bodo postavljale elektrarne, s prejetimi soglasji za postavitev iz 2023, teh pa je kar veliko. Glede vlog in izdaje soglasij za priključitev novih sončnih elektrarn po izteku 2023 pa se pričakuje precejšen upad. Ne toliko zaradi »slabših« pogojev za izgradnjo sončne elektrarne za samooskrbo, ampak zaradi negotovosti in nedorečenosti nove uredbe. Nova uredba namreč ne omogoča več netiranja prispevkov za električno energijo, ponuja pa oprostitev prispevka za OVE in URE in omogoča prodajo električne energije. Ravno tukaj je največ nejasnosti. Namreč, ni še jasno, kako se bo fizični osebi omogočala prodaja električne energije, ali bo potrebo plačevati minimalne prispevke ter kako bo z obdavčitvijo prihodkov.
Rentabilnost malih SE je odvisna od končne maloprodajne cene električne energije, cene pa rastejo. Jih je mogoče prognozirati?
Cena električne energije se je na evropskih borzah, glede na začetek leta 2023, ko je presegala 500 €/MWh, precej umirila, trenutno v povprečju znaša nekje 150 €/MWh, za letošnjo zimo pa se napoveduje okrog 250 €/MWh.
Vemo, da dosedanjih neto meritev več ne bo, vendar to najbrž ne pomeni, da meritve ne bodo obstajale? Ali se net metering ukinja?
»Uredba o samooskrbi« iz leta 2016 je vpeljala polno letno netiranje električne energije. To pomeni, da (so) se na letnem nivoju obračunavala električna energija (EE) skupaj s vsemi prispevki (omrežnina, trošarina,...). V kolikor je sončna elektrarna proizvedla premalo električne energije, je manjkajoči del odkupil, viške pa je brezplačno predal prodajalcu EE.
Nova uredba omogoča netiranje same EE, brez zakonsko določenih prispevkov. Obdobje netiranja je prepuščeno prodajalcu EE. Ker netiranje ne vsebuje več omrežnine, to ne vpliva na časovne bloke. Je pa res, da bo uporabnik/proizvajalec električno energijo proizvajal podnevi, ko so cene časovnih blokov omrežnin višje in s tem prispeval k »manjši« porabi v dnevnem bloku. V kolikor pa bo imel tudi hranilnik električne energije, bo lahko tudi sam uravnaval (glede na zmožnosti baterije in svoje porabe), kdaj bo elektriko prodajal.
Po stari uredbi neto meritev gospodinjstvu zniža položnice za elektriko za 80 odstotkov, koliko jih bo po novi, se lahko računa na enake pogoje?
V preteklosti je bil delež prispevkov v končni ceni električne energije okoli 50 %. Z rastjo cen električne energije se je ta delež znižal. Kakšen bo delež v posameznih časovnih blokih, še ni znano, sigurno pa bo višji v bolj obremenjenih časovnih blokih. Sam prihranek na položnicah bo tako precej odvisen od tega, koliko električne energije bo gospodinjstvo porabilo direktno v trenutku njene proizvodnje in koliko ga bo oddalo v omrežje in odvzelo v času, ko sonce ne sije. To razmerje se lahko precej izboljša v primeru uporabe baterij.
Nova uredba tako posredno vzpodbuja čim večjo porabo električne energije iz lastne sončne elektrarne za samooskrbo. S stališča vseh uporabnikov elektroenergetskega sistema je nov sistem bolj pravičen, saj uporabnik plačuje za uporabo elektroenergetskega sistema, omogoča prodajo viškov energije, poleg tega pa je lastnik obnovljivega vira energije upravičen plačevanja prispevkov za OVE/URE.
Sončna elektrarna za samooskrbo s hranilikom električne energije - prikaz delovanja
Ali je za izgradnjo sončne elektrarne s hranilnikom potrebno soglasje elektro distributerja?
Za uporabo hranilnikov je vedno potrebno soglasje distributerja, enako kot za sončne elektrarne.
Ali bodo sončne elektrarne manjših moči zaradi prigrajenih hranilnikov veliko dražje?
Trenutno je večina investitorjev na streho postavila raje kakšen kilovat več, kot pa manj. Poleg tega je marsikdo, da ne bi zastonj oddajal viškov, povečal svojo porabo. Nov sistem omogoča prodajo elektrike, torej se bo lahko vsak uporabnik odločil, ali bo pokril samo svojo proizvodnjo, ali bo še kaj zaslužil s prodajo.
Lahko ponazorite izračun ekonomike za 7 kW sončne elektrarne s hranilnikom?
Pred časom sem delal izračune za sončne elektrarne po novi uredbi in se je izkazalo, da investicija v primeren hranilnik (npr 7 kW SE, 7 kWh hranilnik) bistveno ne spreminja vračilne dobe investicije. Trenutno so ti izračuni nepomembni, saj se uvaja nov sitem obračunavanja omrežnine.
Kako ocenjujete novi večtarifni sistem obračuna omrežnine, ali bo vplival na samooskrbo z elektriko?
Zelo težko je predvideti, kako se bodo uporabniki odzvali. Trenutno nihče nima izkušenj s takšnim načinom obračunavanja. Nov sistem smatram kot prehod na dinamičen in mogoče bolj pravičen sistem plačevanja uporabe elektrodistribucijskega omrežja, bo pa potrebno tudi v gospodinjstvih preiti na bolj smotrno uporabo elektrike in pametno upravljanje porabnikov.
Cena električne energije se je na evropskih borzah, glede na začetek leta 2023, ko je presegala 500 €/MWh, precej umirila, trenutno v povprečju znaša nekje 150 €/MWh, za letošnjo zimo pa se napoveduje okrog 250 €/MWh.
Če pogledamo zunaj naših meja, bodo tudi v Sloveniji sončne elektrarne za samooskrbo definitivno še naprej zanimive za izgradnjo v gospodinjstvih, ne glede na to ali bo investitor s hranilniki želel postati popolnoma samooskrben ali ne. Razlog je preprost, zaščitil se bo pred višanjem cen elektrike. Vemo, višje kot so cene, višji je donos solarnega sistema.
Na drugi strani pa se bodo ponudniki fotovoltaične opreme in hranilnikov morali prilagotiti s cenami, da bodo imvesticije v male sončne elektrarne ekonomične.
Računati na cene elektrike, kot smo jih bili vajeni pred letom ali dvema, je iluzorno, potrebno se bo navaditi, da je energija nekaj, kar ni samoumevno, temveč odvisna od nas, kot od proizvajalcev in prenosnega omrežja.
V drugih državah po Evropi so gospodinjstva že dlje časa tržno vpeta, bodisi so proizvajalci elektrike ali elektriko prodajajo, tudi tisti, ki ne živijo v samostojnih stanovanjskih objektih participirajo s shranjevanjem ali varčevanjem. Nabor rešitev se stalno povečuje.
Spremembe so morda na začetku težje, kasneje postanejo samoumevne in stvar navade. Končno skupen družbeni prispevek, s pametnim upravljanjem porabnikov, doprinese k mnogim koristim, nižjim položnicam, manjšim stroškom proizvodnje energije, vzdrževanja in posledično varovanju okolja.
Povezane vsebine
