Testi in možne okvare
Izvajajo tri predpisane teste s katerimi simulirajo izjemne klimatske razmere, ki se vsi izvajajo v klima komori. Modul preizkušajo najmanj 1000 ur pri temperaturi 85°C in visoki vlagi. V temperaturnem delu testa modul 200 krat ohladijo na -40°C in ogrejejo na 85°C, vse ob visoki vlažnosti. Nekateri proizvajalci so sami te teste še podaljšali, s čimer dokazujejo, da je življenjska doba njihovih izdelkov večja kot 25 let.
V glavnem so možne tri okvare, ki lahko zmanjšajo kapaciteto modula, po daljšem času pa lahko slednji zaradi tega popolnoma izpade. Prva je cepljenje plasti, druga korodiranje priključkov na modulu in v priključni dozi, tretja pa izguba moči zaradi razgradnje materialov.
 Tri najpogostejše okvare, ki jih ugotavljajo s testiranjem |
Predlog izboljšave testov
Strokovnjaki nemškega Fraunhofer instituta pa trdijo, da sedanji IEC standardi za preizkuse sicer niso slabi, da pa niso dovolj podobni resničnim pogojem, ki jim bodo izpostavljeni moduli. V predpisih ni zahteve, da bi med temperaturnim testiranjem merili proizvodnjo elektrike, iz česar bi lahko sklepali na kvaliteto, temveč delovanje merijo po vsakem zaključenem testu. Glavna pripomba pa je ta, da v treh klima komorah istočasno testirajo tri enake module. Pri tem je prvi na testu vročine, drugi mraza, tretji pa na testu spreminjajočih temperatur. Kar pomeni, da noben modul med preizkušanjem v resnici ne prestane vseh treh faz preizkusa, temveč samo posamezno. In ker je narava bolj nepredvidljiva kot razmere v komorah, bi morali v predpise dodati zahtevo, da mora ena enota prenesti vse teste. Testi bodo dražji, saj zanje potrebujemo kombinirano komoro, ki bo simulirala vse razmere, eno za drugo. Tretja pripomba pa se nanaša na UV vzdržljivost, za katero je test mnogo prekratek, saj bo modul v dolgih letih delovanja izpostavljen mnogo višjim dozam sevanja, kot so testne. Naprav za visoko UV obremenitev in zato krajše testne čase še nimamo, bi jih pa nujno potrebovali.
Hkrati bi s tem vzpodbudili proizvajalce, da bi iskali še odpornejše materiale, saj je razvoj na tem področju trenutno malo zastal, ker so vsi zadovoljni z doseženimi rezultati. V osnovi gre za to, da je bolje module podvreči ostrejšim preizkusom, kot pa da se zaradi morebitnih okvar jezijo kupci, medtem ko serviserji plezajo po strehah.
Sončna elektrarna spada med tehnologije prihodnosti in sedanjosti, za investicijo v tovrstni solarni sistem se odloča čedalje več investitorjev. Vakuumski in ploščati kolektor je drugi najbolje izkoriščan sistem obnovljivih virov energije. Elektrarna na sonce je donosna investicija, koristi naravne vire, ekološko ozaveščeni uporabniki dejansko vplivajo na zmanjšanje toplogrednih plinov. Električna energija je dobrina, brez katere človeštvo ne more obstajati. Jo znamo koristiti? Je med osnovnimi potrebami človeka tretirana kot se pričakuje? Smo vzgojeni da jo trošimo racionalno? Je električna energija samoumevna? Življenska doba PV sončne elektrarne je vsaj 25 let. Donosnost investicije v solarni sistem ni vprašljiva, država podpira investicije v obnovljive vire energije, podpore se sicer vv razvitih državah EU spreminjajo, glede na ekspanzijo sončnih elektrarn in glede na dosežen delež električne energije iz obnovljivih virov energije. Sončna elektrarna predstavlja vir električne energije, brez negativnih učinkov na okolje. Cene modulov se umirjajo, povpraševanje za sončne elektrarne pa stalno raste.
