Izračunajte porabo energije za svoj objekt in preidite na energetsko samooskrbno hišo. Za investicije v sončno elektrarno skupaj s hranilnikom električne energije Eko sklad v 2023 dodeljuje višje subvencije.
Ni presenetljivo, da je gradnja sončnih elektrarn v strmem porastu. Naprava nam zagotovi dovolj električne energije, da z njo pokrijemo potrebe hiše, če objekt ogreva toplotna črpalka, pa ta pokrije tudi porabo elektrike za ogrevanje. Ker se investicija razmeroma hitro povrne, življenjska doba sončne elektrarne pa je daljša od 25 let, je ta pridobitev za gospodinjsko rabo ena bolj donosnih naložb. Čeprav subvencije za sončne elektrarne brez hranilnikov niso visoke, je v zadnjem letu zabeleženo veliko zanimanje. Vključno z letom 2023 še velja stara uredba z letnim obračunom med proizvedeno in oddano elektriko v omrežje, kar močno spodbuja gradnjo teh napav.
Sistem samooskrbe za gospodinjstva prilagajamo evropski zakonodaji. Lastnik bo po novi shemi plačal omrežnino za vso prevzeto elektriko iz omrežja.
Poraba elektrike brez ogrevanja na elektriko in z ogrevanjem na elektriko, izračun
Povprečna poraba električne energije v gospodinjstvu za stanovanjsko hišo, ki se ne ogreva na elektriko, je okrog 5000 kWh na leto. Če se ogreva s toplotno črpalko, kar je v Sloveniji zelo razširjeno, je poraba električne energije odvisna od energijskega razreda stavbe oziroma varčnosti objekta. Novozgrajene hiše porabijo bistveno manj od starejših objektov. Pasivna hiša porabi za ogrevanje le od 10 do 15 kWh/m2, večina novejših stanovanjskih hiš je nizkoenergijskih, ki porabijo približno 30 kWh/m2, preostali stavbni fond, ki ga je največ, pa od 40 do 100 kWh/m2 ali tudi več.
Starejša stanovanjska hiša, izračun porabe električne energijeČe govorimo o starejših energetsko potratnih objektih, je poraba elektrike za ogrevanje s toplotno črpalko pri enaki velikosti objekta lahko tudi več kot enkrat večja od 40 kWh/m2. Običajno starejše hiše porabijo od 120 – 160 kWh/m2 energije. Vzemimo primer povprečne stanovanjske hiše starejše gradnje (150 m2 stanovanjske površine), ki jih je v Sloveniji zelo veliko, za ogrevanje pa ta porabi 1800 l kurilnega olja na leto. Strošek za ogrevanje s kurilnim oljem po aktualni ceni je 2520 EUR. Prišteti je treba še cca. 100 EUR stroškov za pregled in čiščenje dimnika, ter servis naprave. Za izračun porabe energije za to starejšo hišo potrebujemo porabljeno količino energenta (1), velikost ogrevalne površine v objektu (2), kurilno vrednost energenta (3) ter izkoristek kurilne naprave (4). Kurilna vrednost kurilnega olja je 10 kWh/liter, izkoristek starejše kurilne naprave pa je običajno 85 %. |
Tabela ENERGIJSKI RAZREDI STANOVANJSKIH ZGRADB. S preglednico si lahko na podlagi porabe kurilnega olja pomagate izračunati, v kateri energijski razred spada vaša hiša. Letno porabo kurilnega olja v litrih delite s kvadraturo ogrevalne površine. Upoštevano: 1 liter lahkega kurilnega olja = 10 kWh.
Izračun porabe energije na m2 ogrevane površine:
1800 l x 10 kWh = 18.000 kWh: 150 m2 = 120 kWh/m2 (ta starejša hiša spada v energijski razred E).
Nizkoenergijska oz. dobro učinkovita stanovanjska hiša, izračun porabe električne energijeVzemimo za izhodišče drugi primer, to je nizkoenergijsko stanovanjsko hišo v velikosti 150 m2, poraba energije je 30 kWh/m2. Hiša spada v energijski razred B2, takih primerov stanovanjskih hiš je v Sloveniji veliko. Sem spadajo novejše stanovanjske hiše ter vse tiste obnovljene, ki imajo na obodu izdatnejšo izolacijo. Spodaj ponazarjamo izračun porabe e. energije za ogrevanje za dva različna ogrevalna sistema na elektriko. Prvi izračun se nanaša na ogrevanje s toplotno črpalko zrak-voda in drugi na ogrevanje z IR-paneli.
|
Kako veliko streho potrebujem, kakšna streha ustreza za optimalno postavitev sončne elektrarne?
Za zgoraj izračunana primera porabe električne energije potrebujemo 40 m2 oz. 65 m2 neto strešne površine. Pod pojmom »optimalna« streha za sončno elektrarno razumemo streho, ki je pravokotne oblike, brez strešnih oken, dimnikov in drugih motečih elementov, naklon strehe je cca. 35 stopinj, obrnjena je proti jugu.
Seveda v praksi takšnih streh ni veliko. Primerne strehe za postavitev sončne elektrarne so tiste, ki imajo zadostno površino, to je cca. 6 m2 na inštaliran kW sončne elektrarne. Streha za sončno elektrarno je lahko tudi ravna, saj za različne vrste kritin in naklonov obstajajo standardne rešitve, ki omogočajo optimalno namestitev solarnih modulov.
Za lažje preračunavanje porabe za ogrevanje, ter prehoda na drugi energent ali ogrevalni sistem, ter izračun velikosti sončne elektrarne, si lahko pomagate z energetskim kalkulatorjem
Kakšno nazivno moč ima povprečno velika sončna elektrarna ter od česa je odvisna?
Nazivno moč sončne elektrarne določa skupna moč modulov, ki so inštalirani na objektu. Iz realiziranih projektov izhaja, da je povprečna potrebna velikost sončnih elektrarn 9 kWp. Ustrezno velikost določimo na podlagi letne porabe električne energije in lokacije objekta ter orientacije in naklona strehe. Vse našteto pogojuje določitev ustrezne velikosti sončne elektrarne, pri čemer je izhodišče poraba električne energije.
Kaj odlikuje kvalitetnejše solarne module?
Odlikujejo jih predvsem izbira posameznih komponent, sama natančnost pri sestavljanju ter sprotne kontrole ob določeni fazi sestavljanja. Pri tem so najbolj pomembni: solarne celice, kaljeno steklo in folija EVA (etilen-vinil-acetat).
Globalno je le nekaj proizvajalcev solarnih celic, ti se po kakovosti lahko precej razlikujejo, zato jih proizvajalci razvrščajo po kakovostnih razredih. Butični proizvajalci praviloma uporabljajo najbolj kakovostne celice in so zato tudi višjega cenovnega razreda.
V podjetju Enertec, Moja elektrarna povedo, da mora biti kaljeno steklo prožno in upogljivo, ne sme biti krhko, njegova kakovost pa se izraža v pravilnih razmerjih sestavin, da sončno obsevanje nima neg. vpliva. Modul mora imeti opravljen test preizkusa s točo in mora zdržati tudi do 165 km/h dosežene hitrosti toče, da upraviči kakovost obstojnosti modula. Folija EVA ima funkcijo zapolnitve vmesnega prostora med celicami v postopku lameliranja (termična vakuumska komora, kjer se vse sestavine spojijo v celoto, sončni modul brez okvirja), praznim prostorom med celicami in zagotavljanja izolacijske upornosti. Ta mora biti v obdobju dolgoročne izpostavljenosti UV-žarkom povsem odporna. Kakovosten modul ima vgrajeno kakovostno UV-folijo, pri čemer je postopek lameliranja strogo definiran s časom trajanja in temperaturo.
Sončna elektrarna MOJA 11, full BLACK EDITION, moduli KIOTO 300 Wp mono PERC, konstrukcija Schweizer
Cena sončne elektrarne, sprememba Uredbe 2024
V letu 2023 se izteka dosedanja Uredba za samooskrbo iz obnovljivih virov. Nova Uredba uvaja nove tarifne postavke omrežnine, sedanji način obračuna pa se ukinja za vse sončne elektrarne, ki bodo v sistem samooskrbe vstopile po izteku leta 2023.
Odplačilna doba sončne elektrarne v 2023
Oplačilna doba povprečno velike, 11 kW, sončne elektrarne v letu 2023, glede na trenutno ceno elektrike 0,17 EUR/kWh, ni daljša od 7 let. Cena z montažo na ključ je v prvi polovici leta 2023 znašala nekje 14.000 EUR. Če predvidimo, da povprečno gospodinjstvo s sončno elektrarno prihrani okrog 150 EUR na mesec (1800 EUR na leto), je lahko prihranek v celi življenjski dobi naprave več kot 30.000 EUR. V primeru dviga cene električne energije oziroma deregulacije cene (z 31. 8. 2023) lahko že letos predvidimo še krajšo odplačilno dobo.
Koliko stanovanjskih hiš je v Sloveniji nezadostno učinkovitih in potratnih, ni točno znano. Za lažje preračunavanje potrebne energije za ogrevanje, prehod na drug energent ali na nov ogrevalni sistem ter za izračun velikosti sončne elektrarne za vaš objekt si lahko pomagate z energetskim kalkulatorjem Oceni prihranek energije.
V 2023 so subvencije za sončne elektrarne znova na voljo
Konec leta 2022 je bil na Eko skladu objavljen javni poziv št. 104SUB-SO22, namenjen za subvencije za investicije v sončno elektrarno in hranilnik električne energije. Rezerviranih sredstev je 25 milijonov evrov.
Višina subvencije za sončno elektrarno znaša 50 EUR za 1 kW inštalirane nazivne električne moči. Pomembna novost so višje subvencije v primeru vgradnje v sončne elektrarne z baterijskim hranilnikom, pri katerih je višina subvencije 500 EUR za 1 kW inštalirane nazivne električne moči. Pri obeh naložbah je višina nepovratnih sredstev omejena na 25 % upravičenih stroškov investicije.
Za subvencijo lahko v 2023 zaprosijo tudi tisti, ki so investicijo v sončno elektrarno izvedli v lanskem letu po 1. 3. 2022, sončna elektrarna pa mora biti ob oddaji vloge za subvencijo že v obratovanju. Glede na veliko zanimanje za tovrstne naložbe je letos z oddajo vloge smiselno pohiteti.
Vsa morebitna dodatna vprašanja napišite v spodnji kontaktni obrazec, kjer vam bomo poskušali odgovoriti v najkrajšem času.
Povezane vsebine
