Grelno hladilna fasada

Razmeroma nova ideja, ki združuje več zanimivih lastnosti in pomembno izboljšuje energetsko bilanco stavb. Slabše izolirane

Razmeroma nova ideja, ki združuje več zanimivih lastnosti in pomembno izboljšuje energetsko bilanco stavb. Slabše izolirane večstanovanjske stavbe po vgradnji izkazujejo za kar 91% manjšo porabo kuriva za ogrevanje. Izdelek je znan pod imenom gap fasada, smiselno pa jo je postaviti na osončene stene stavbe.

 

Izoliranje s svetlobo

Izolacijska fasada postaja ključni element sodobnih stavb. Imenovali bi jo lahko tudi solarna fasada, saj je z zunanje strani prekrita s prozornimi steklenimi ploščami, v plasteh pod steklom pa se, glede na izvedbo, lahko nahajajo tudi izmenjevalci z napeljavami za pripravo ogrevalne ali sanitarne vode. Izoliranje s svetlobo je dobra oznaka sistema, saj je njen osrednji del celulozno satovje, ki spreminja sončno svetlobo v toploto.

 

 

fasada_1

Panele od spodaj navzgor postavljajo na izravnalno in izolacijsko plast

fasada_2

Osnovni princip delovanja gap fasadnega elementa

fasada_3

Stavba pred in po predelavi, odličen optični in energetski učinek

 

 

Prednja zasteklitev ščiti satovje pred vremenskimi vplivi in mehanskimi poškodbami ter omogoča omejeno prezračevanje. Osnovna ideja temelji na dejstvu, da zimsko sonce, lahko prodre v globino satovja in ga ogreje, s tem pa tudi steno stavbe. Temperatura med ogreto notranjostjo in hladno zunanjostjo se izenači, zato smo s tem dosegli podoben učinek, kot če bi stavbo prenesli v toplo okolje. Poleti, ko sonce kroži višje na nebu, satovje zasenči steno, in jo že zaradi tega hladi, učinek je zato podoben, kot če bi stavba stala v senci.

 

 

Višja temperatura sten

V povprečni stavbi znaša temperatura notranje površine zunanje stene v zimskem času večinoma samo 16°C. Če to steno obložimo s solarno fasado, se stena ne bo več ohlajevala, zato bo temperatura stene na notranji strani postala skoraj enaka temperaturi zraka v prostoru. S tem smo dosegli visoko temperaturno ugodje in hkrati izjemno zmanjšali izgubo toplote skozi zunanje stene. V času sončnega sevanja smo dosegli podoben učinek, kot če bi imeli vgrajeno stensko ogrevanje. Pri tem lahko solarno satovje  prelakiramo v želeni barvi, ki bo s tem postala barva zunanje stene stavbe.

 

Razvoj panelov se je začel z montažo izolacijskih fasadnih panelov, kasneje so prešli na postavitev toplotnih stavbnih ovojev, današnje izvedbe pa so kombinacija stavbnega ovoja in dodane tehnike za ogrevanje. Uporabnik dobi zanesljiv in delujoč sistem, ki omogoča izjemne prihranke.

 

 

fasada_4

 

Predfabricirane panele bodo v enem kosu namestili na steno stavbe

 

fasada_5

Stena, izravnalna plast, nosilni okvir s satovjem in steklo s pritrdilnim in tesnilnim okovjem

 

fasada_6

Tip gap fasade z vgrajenimi grelniki za toplo sanitarno vodo

 

 

 

Odlične prednosti

Z vgradnjo se poveča vrednost in trajnost stavbe, montaža pa poteka hitro saj so vsi deli predfabricirani. Vgradnja nima nobenega vpliva na stanovalce, nosilna konstrukcija stavbe ostane nedotaknjena. Toplotni mostovi so odpravljeni, stavba pa lahko po dodelavi doseže stopnjo izolativnosti ki je boljša, kot jo imajo namensko zgrajene pasivne hiše. Vsi vgrajeni materiali so ekološko neoporečni in po razgradnji ponovno uporabni. Pri tem balkone in  stopnišča, ki so praviloma toplotni mostovi, zapremo v stekleni izolacijski ovoj in s tem dosežemo tri dobre učinke. Preprečili smo ohlajevanje stavbe, ki na drugačen način in v tej kvaliteti sploh ni rešljivo, pridobili dodaten stanovanjski prostor in še dodatne površine za ogrevanje v zimskem času.

 

Kot nova stavba

Objekt lahko z gap fasado dobi popolnoma nov izgled in barvno pojavnost, sive in umazane mestne stene pa se spremenijo v veselo obarvane stavbe, katerih barvni toni v letu ali dveh ne bodo zbledeli ali zaradi umazanije zgubili sijaj. Takšna fasada optično povečuje prostor med stavbami, saj v njej odseva nebo, drevesa in druge stavbe. Je tudi odporna na vremenske vplive in ne potrebuje vzdrževanja, stavba pa pridobi še odlično zvočno zaščito zunanjih sten. Povišana temperatura sten v zimskem času ohranja konstrukcijo stavbe suho, zaradi zmanjšanja energije za ogrevanje pa je tudi okoljsko zelo koristna. Kar je izredno pomembno, fasada je paropropustna in prezračevana, zato pojav plesni v prostorih ni možen.

 

fasada_7

Toplotne koristi so večje zaradi solarnega dodatka, ki ga običajna fasada nima

 

Sestava panela

Izdelan je iz več plasti, odvisno od želenega učinka. Če hočemo doseči samo toplotno grelno – hladilni učinek je sestavljena iz zunanjega stekla, solarnega satovja, toplotne izolacije pod njim in nosilnih plošč. Takšna izvedba tehta okrog 35 kg/m2 in je tudi v tem smislu neproblematična. Prostor med steklom in satovjem je prezračevan, vendar samo omejeno, da nebi podhladili notranjosti. Širina zračnih rež je tako izbrana, da kljub močnejšemu vetru omogočajo samo rahlo prezračevanje, toliko da odvedejo morebitni višek vlage. Na zadnji strani izolacijskega sendviča se nahaja še tako imenovana izravnalna plast, s katero kompenziramo neravnine stene ali pa v njej namestimo toplotne izmenjevalce, v katerih lahko ogrevamo sanitarno vodo. Stena izpolnjuje vse predpise v zvezi s požarno varnostjo in združuje optično in energetsko korist. Med ogrevanjem poleti odvaja nekoristno toploto, pozimi pa jo zajema in jo oddaja v notranjost stavbe.

 

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI