Na zunanjo površino stavb poleg padavin, mraza in sončnega sevanja deluje tudi veter. Na ta pojav je potrebno postati pozoren predvsem ob vgradnji toplotno izolacijskih fasad različnih tipov in izvedb, saj na običajne, z malto ometane fasade, veter nima takšnega vpliva.
Vse to pa zaradi povečane možnosti in pogostnosti močnejših vetrov, ki bodo posledica povečanih temperaturnih razlik v ozračju zaradi pregrevanja planeta.
 Pritisk vetra na eno stran fasade povzroči podtlak na drugih delih in na strehi |
Veter pomaga in škoduje
Na veter lahko gledamo z dveh zornih kotov. Prvi je ugoden, saj veter deluje koristno, poganja jadrnice, vrti vetrnice, oprašuje rastline in hladi okolje v vročih poletnih dneh. Drugi je lahko tudi nevaren, saj veter povzroči velike obremenitve na vse objekte, ki se znajdejo v vetrovnem koridorju. Zato morajo načrtovalci vseh gradenj, ki se nahajajo nad površino zemlje, predvideti tudi učinek vetra. Škode zaradi vetra po vsem planetu rastejo in se merijo v milijardah. Najboljše podatke o tem imajo zavarovalnice, saj lahko samo z dobrim poznavanjem razmer zaščitijo svoje interese. Vpliv na stavbe lahko določamo z izračuni in s pomočjo programov, najbolj zanesljive rezultate pa daje testiranje modelov v vetrovnih tunelih, ki se ga lotijo, kadar preverjajo obnašanje stavb, s katerimi želijo doseči višinske rekorde.
Pritisk in podtlak
Ko se veter upre v fasado stavbe na privetrni strani povzroči pritisk, na ostalih stranicah pa podtlak. Veličine teh vrednosti so odvisne od oblike stavbe, smeri iz katere piha, oblike terena in bližine ter velikosti drugih objektov v bližini in se med delovanjem vetra stalno spreminjajo. Če je stavba višja, jo projektanti razdelijo v obremenitvene cone, najmanjše obremenitve so običajno pri tleh z višino pa se povečujejo. Največje sile se pojavljajo ravno na vogalih in drugih robovih stavbe.
 Safir – Simpsonova lestvica za oceno posledic ob orkanskem vetru |
Če govorimo o izolacijskih fasadah, so tlačne, ali pozitivne sile na privetrni strani zanemarljive, saj plošče pritiskajo ob fasado. Nevarne so negativne sile, podtlak, ki nastane na robovih. Te sile povzročajo trganje plošč od fasade, ki ga je potrebno preprečiti s pravilnim sidranjem. Nevarnost še povečuje neenakomernost in vrtinčenje vetra, ki povzroča sunkovito večanje in padanje podtlakov, ki delujejo podobno, kot če bi hoteli plošče z ponavljajočimi sunki odtrgati od podlage. Tu se šele pokaže kvaliteta lepil in sider.
Sile so lahko presenetljive
Zaradi armirane fasade se sila podtlaka razdeli na večjo površino, torej tudi na več sider. Eno povprečno sidro iz plastike zdrži silo izpuljenja okrog 0,20 kN, kar je podobno, kot če bi ga vlekli iz zidu s silo 20 kg. Izvajalci zato na vogalih fasade gostoto sider povečajo, na ploskvah pa je manjša. Največje sile na tlačni in podtlačni strani so lahko podobno velike. Veter s hitrostjo 25 m/s ali 90 km/h povzroči na privetrni strani na fasado tlak 0,36 kN/m2, kar je podobno, kot sila 36 kilogramov. Močnejši veter 33 m/s ali 120 km/h povzroči tlak 0,68 kN/m2, kar je podobno sili 68 kg. Pri tem predvidevamo, da je veter enakomeren, brez sunkov, ki lahko povzročijo kratkotrajno in večkratno povečanje.
To morajo upoštevati tudi postavljalci delovnih odrov ob stavbah, saj se morajo vezice, ki držijo zaščitne ponjave, ob močnejšem vetru pretrgati in omogočati ponjavam, da plapolajo v vetru. V nasprotnem primeru delujejo kot jadra, sile ki nastanejo pa so tako velike, da veter odre z lahkoto podre. Kar je morda dober podatek za izolaterje, ki imajo v teh mesecih dela čez glavo.
