Vsakega, ki se v Piranu ali kje drugje želi lotiti preureditve spomeniško zaščitene nepremičnine, zaboli glava. Nastopi kopica administrativnih postopkov, najti je treba izvajalca in seveda so tu ne nazadnje tudi stroški. V Piranu jim bo zdaj malo lažje, saj so odprli informativno svetovalnico za grajeno dediščino. Svetovanje je brezplačno, dobite ga pa ga lahko ob sredah od 15. do 17. ure na Tartinijevem trgu 7, kjer ima svoje prostore Anbot.
|
Svetovalnica deluje v okviru projekta Ex.Po Aus Univerze na Primorskem in je povezana s prizadevanji za pripravo izhodišč za kandidaturo Pirana in Sečoveljskih solin za uvrstitev na poskusni seznam Unescove svetovne dediščine. O tem pobudnik pisarne red. prof. ddr. Mitja Guštin, ki je vodja projekta EX.PO AUS pri Inštitutu za dediščino Sredozemlja Znanstveno raziskovalnega središča Univerza na Primorskem, pravi: “Lažje bomo postali UNESCO destinacija, če bomo imeli urejeno okolje. Zato je pomembno, da čim bolje ohranjamo celostno podobo arhitekturne dediščine Pirana. Kriteriji za uvrstitev na seznam so zelo ostri, nominacijo pa lahko ogrozijo tudi nepremišljeni posegi v prostor. V svetovalnici tako Pirančani lahko brezplačno dobijo informacije in nasvete tako glede obnove kot tudi vzdrževanja svojih spomeniško zaščitenih hiš.”
Mitja Guštin: Za to, da bomo postali UNESCO destinacija je pomembno, da čim bolje ohranjamo celostno podobo arhitekturne dediščine Pirana.” |
V svetovalnici arhitektka dr. Margareta Jeraj nudi vse potrebne informacije in nasvete glede pridobitvi lokacijske dokumentacije, spomeniškovarstvenih pogojev. Tam so na voljo tudi katalogi s tipskimi detajli grajene dediščine, s primeri dobre prakse, z rešitvami zagat okoli stavbnega pohištva, zunanjih fasad, kritin s strešnimi elementi, obrtno-izvedbenimi deli, izbire gradbenih materialov in ureditve bližnje okolice. Imajo celo seznam obrtnikov, ki znajo kakovostno opraviti tovrstna zahtevna dela.
“Če ne bomo našli odgovora na kako vprašanje, ga bomo poiskali pri pristojnih službah zanj, želimo pa tudi pripraviti priročnik o beneško obalnem stilu arhitekture, tako da bi tudi na ta način spodbudili ljudi k ohranjanju tovrstne dediščine,” dodaja Guštin.
Vir: www.regionalobala.si
