Ureditev podstrešja v stanovanje

Vam je poznano? Neugodje v poletnem času brez klimatske naprave in velika poraba energije za ogrevanje v zimskem, zlasti v vetrovnem obdobju. Če je vaše bivališče podstrešno stanovanje, ali živite v hiši z uporabno podstreho, potem morda v začetku poletja že vključujete klima napravo, ali pa si jo vsaj zaželite, in brskate po netu o informacijah, kot sva skoraj vsako poletje počela midva.

Kako urediti podstrešje v stanovanje?

Zasnežena streha je ob vsakokratnem na novo zapadlem snegu v dnevu, dveh pokazala vse svoje pomanjkljivosti. Toplotni mostovi so postali vidni. Poleg površine sončnih sprejemnikov sončne energije se je kopnina vsakič prav kmalu pojavila na mestih, kjer so strešna okna, še prej pa smo pričeli zapažati posamezne vdolbine na sicer enakomerno razprostrti beli snežni prevleki.

Sanacija kompletne strehe

Sanacija strehe se je pričela že pred leti iz notranje strani, ko je poleg 14 cm izolacije iz steklene volne, večinoma nemeščene med špirovci, delno pod njimi, streha dobila še 8 cm toplotno izolacijsko oblogo iz notranje strani, ki jo je bilo moč obdelati kot masiven strop. Kritina je v treh desetletjih že skoraj dotrajala in to je bil dodatni razlog za sanacijo strehe še z zunanje strani.

Kako se lotiti sanacije starega ostrešja?

Slovenska ostrešja grajena pred 30 in več leti so bila grajena z masivnim ostrešjem, s presekom špirovca 12/14 cm brez logike statika (problem nesušenega lesa), pa vendar z logiko prakse. Vitkejši špirovci npr. 8/16 ali tako imenovani plohasti špirovci s presekom 6/18 cm bi bili precej nosilnejši, toplotni mostovi izoliranih ostrešij manjši, konstrukcija lažja, cenejša, vgradnja večje debeline toplotne izolacije med špirovci možna. Toda, to bomo upoštevali pri novogradnjah, zdaj pa izolirajmo staro ostrešje s presekom špirovcev 12/14 cm, da ne bomo potrebovali klimatske naprave. Vsekakor je poleg izolacije med špirovci, ter pod njimi, potrebno namestiti še dobršno debelino po špirovcih.

Kako smo pričeli z obnovo

Po odstranitvi kritine, letev in strešne lepenke, ki je igrala vlogo sekundarne kritine, se je pokazala vsa realnost izolacije, kar je od nje ostalo po 30 letih. Ponekod, kjer je bila uničena toplotna izolacija, je bila poškodovana tudi parna zapora, ki smo jo nato zatesnili. Parna zapora v sistemu strehe, kot smo ga zastavili, ni nujno potrebna, saj sendvič streha uravnoteženo prepušča vlago tako v eni kot v drugi smeri, odvisno od vremenskih razmer zunaj, ter temperatur in vlage v prostoru. Pomembna pa je njena vloga zrakotesnosti, še posebej na spojih med steno in strešino, ob strešnih oknih, ob raznih prebojih na strehi (dimniki, oddušniki), če želimo imeti energijsko zelo učinkovito stavbo.

Nameščanje toplotne izolacije in sekundarne kritine

Dodali smo kvalitetno volneno izolacijo in tako zapolnili prostor, ki je prej služil prezračevanju.

Postopno smo nameščali dolge plošče trdne MAESTRO izolacije, ki je namensko izdelana z robovi na pero-utor za enostavnejšo uporabo na strehah tudi v primeru vetrovnega vremena, ki lahko oteži nameščanje sicer izjemno lahkih, a dolgih izolacijskih plošč.

Delo je hitro napredovalo,  izkušeni mojstri so zaporedno nameščali MAESTRO izolacijo, posebno reflektivno membrano, ki služi tudi kot pomožna kritina, ter vzdolžne letve za formiranje zračnega kanala in strešne letve. Reflektivna membrana je bila izbrana z razlogom, da reflektira, odbija sevalno toploto in tako še znižuje vpliv zunanje temperature.

Pomemben je detajl pritrjevanja vzdolžnih letev in sicer se vijaki usmerijo izmenično pravokotno na strešino in v smeri rezultante sil sesanja vetra in obtežbe snega, saj vijaki delno prebadajo toplotno izolacijo in so obremenjeni tudi na upogib in strig. Posebno pozornost so izvajalci posvetili detajlom prebojev strehe, strešnim oknom in dimniku, obrobam, med nameščanjem kritine pa še zračnikom, ki naj bi bili nameščeni med vsemi špirovci in čim višje proti slemenu.

1. faza sanacije doma končana

Sledi še ponovna namestitev sončnih kolektorjev in stekla na rastlinjak ob vznožju strehe in prvi del energijske sanacije naše hiše je končan. Sledi sanacija fasade, da bova z možem brez večjih stroškov vzdrževanja, predvsem pa ugodno v svojem domovanju sredi zelenja preživela preostali del najinega življenja.

Nabrali smo nekaj praktičnih izkušenj, predvsem pa jasne osnove za projektne rešitve sanacije obstoječih streh ali izvedbo novih energijsko zelo učinkovitih bivalnih podstrešij. Temperatura na podstrešju se čez dan, ko se je zunaj dvignila tudi na 36°C, je ostala na ugodnih 24°C. Seveda pa ponoči odpremo okna, saj nimamo rekuperacije zraka.