Pasivna skeletna hiša – les je bil prva in edina izbira

Za ogrevanje pasivne hiše 250 evrov na leto. Pametne inštalacije. Prezračevanje z rekuperacijo

Za lastnika pasivne skeletne hiše v Zbiljah pred začetkom gradnje novega doma ni bilo dileme: les je bil prva in edina izbira, pasivni standard pa logična posledica dejstva, da se že vrsto let ukvarja s prezračevalnimi sistemi, zelo dobro pozna njihove prednosti in z argumenti, ki jim je težko oporekati, zagovarja njihovo vgradnjo.

 

Pasivna skeletna hiša  – primer

»Veliko časa sem preživel tako v zidanih kot tudi v lesenih novogradnjah, razlika med počutjem v prvih ali drugih je ogromna,« pravi Matej Šmelcer. V njegovi neogrevani hiši je bilo pozimi, ko so mojstri opravljali zaključna dela, okrog 17 stopinj Celzija. Razlog je, seveda, na dlani: kakovostno izdelan in izdaten toplotni ovoj hiše, ki se začne pod temeljno ploščo in poteka neprekinjeno vse do strehe.

 

Lesena pasivna hisa Mateja Smelcerja

Lesena pasivna hiša Mateja Šmelcerja je predstavljena tudi na portalu NEP Slovenija. (foto osebni arhiv)


baner gradnja hise


 

Za ogrevanje pasivne hiše 250 evrov na leto

Pod temeljno ploščo je 40 cm nasutja iz penjenega stekla, v skeletno konstrukcijo, ki je ojačena z jeklenimi nosilci in z obeh strani zaprta s 6 cm debelimi lesnovlaknenimi ploščami, pa je vpihanih 32 cm izolacije iz celuloznih vlaken. Celulozna vlakna so vpihana tudi med 40 cm visokimi lesenimi profili tako na poševni strehi kot tudi na delu ravne strehe. Ravne strehe na tem območju sicer niso dovoljene, zato se je moral lastnik »zadovoljiti« z nadstreškom nad vhodom, ki ga bo lastnik še letos zazelenil, in teraso v mansardi, pod katero sta spalnica in del dnevne sobe. Oba dela ravne strehe sta na vrhu oplaščena z OSB-ploščami in EPDM-membrano, z notranje strani pa zrakotesno zatesnjena s hibridno parno oviro in obložena z dvojno plastjo ognjevarnih mavčnokartonskih plošč na leseni podkonstrukciji.

Poraba energije za ogrevanje 150 m2 velike hiše je majhna, le 9,7 kWh/m2a, kar na leto zaradi nekoliko višje želene temperature v bivalnih prostorih znese okrog 250 evrov. V hiši je vgrajeno talno ogrevanje, za ogrevanje skrbi tudi kamin z vodnim izmenjevalcem, za potrebe katerega je v kurilnici 1.000-litrski zalogovnik, kjer je dovolj akumulacije za celodnevno kurjenje kamina in ne prihaja do prevelikega segrevanja objekta. S toploto iz kamina pozimi ogrevajo tudi sanitarno vodo, medtem ko v preostalih mesecih za to skrbi toplotna črpalka zrak – voda z močjo 9 kW. Šmelcer pravi, da bi glede na izdatni toplotni ovoj in kompaktno zasnovo hiše za ogrevanje zadostovala električna preproga: »Zanjo bi odštel približno 2.000 evrov, medtem ko sem za toplotno črpalko in toplovodno talno ogrevanje odštel približno 15.000 evrov.« A se je račun kljub temu izšel – za gradnjo pasivne hiše je namreč pridobil subvencijo Eko sklada v višini 26.000 evrov.


baner toplotne crpalke


 

Pametne inštalacije

»Pri projektiranju hiše se je bilo treba kar potruditi, da smo zagotovili ustrezno pasivno izrabo sonca. Orientacija hiše namreč ni optimalna, ker smo morali pri umeščanju hiše na parceli loviti smer tudi z drugimi hišami v naselju,« pravi Šmelcer. A je Primožu Erznožniku iz biroja Atelje 9,  ki je zasnoval hišo, uspelo. Toplota zimskega sonca tako skozi velike zastekljene površine v pritličju dobro ogreje prostore, poleti pa morajo stanovalci paziti, da pravočasno spustijo zunanje žaluzije, saj se v nasprotnem primeru bivalni prostori hitro pregrejejo.

Glede na to, da je lastnik v skeletni konstrukciji speljal pametne inštalacije, s spuščanjem in dvigovanjem žaluzij ni nobenega dela – vremensko vodene žaluzije, skrite pod leseno fasado, potrebne podatke pridobivajo od vremenske postaje, nameščene na fasadi. Ta je skoraj v celoti lesena, iz smrekovih desk s »kosmato« površino, ki bo sčasoma postala bela, kontaktna fasada je le na manjšem delu hiše.

 

V kurilnici je1000 litrski zalogovnik

V kurilnici je 1000-litrski zalogovnik, na desni prezračevalna enota (foto osebni arhiv)

 

Prezračevanje z rekuperacijo

V pasivno zasnovani hiši je za dobro bivalno klimo nujen prezračevalni sistem z rekuperacijo. Lastnik je za prezračevalno enoto, ki skrbi tudi za ustrezno vlažnost v bivalnih prostorih, odštel 3.300 evrov. Za morebitne potrebe pohlajevanja oziroma razvlaževanja je predviden tudi vodni izmenjevalec. Na vrtu ob hiši je vkopan tudi 18.000-litrski zbiralnik za deževnico, ki jo uporabljajo za zalivanje vrta.

baner prezracevanje

Osebna izkaznica hiše
Tip gradnje:lesena skeletna
Energijska varčnost:pasivna
Ogrevana površina:150 m2
Poraba energije za ogrevanje:9,7 kWh/m2a
Topl. izolacija temeljne plošče:40 cm penjenega stekla

Toplotna izolacija zunanje stene:

skeletna konstrukcija je z obeh strani zaprta z lesnovlaknenimi ploščami debeline 6 cm, vanjo je vpihanih 32 cm izolacije iz celuloznih vlaken
Topl. izolacija strehe nad mansardo:40 cm izolacije iz celuloznih vlaken
Toplotna izolacija ravne strehe:40 cm izolacije iz celuloznih vlaken
Ogrevanje prostorov:talno toplovodno (kamin), toplotna črpalka zrak/voda (Kronoterm, 5 kW)
Ogrevanje sanitarne vode:poleti toplotna črpalka, pozimi kamin (1000-litrski zalogovnik)
Prezračevanje:

prezračevalni sistem z rekuperacijo

(Helios KWL EC 300 Pro)

Okna:les/aluminij, 0,84 W/m2K (Actual)
Deževnica:vkopan 18.000-litrski zbiralnik, podtlačni sistem odvoda padavinskih voda

 

 

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI