Z zemeljskim plinom do 14.000 evrov prihrankov

Zvezno združenje nemške industrije opreme za ogrevanje je nedavno objavilo podatek, da so v Nemčiji v preteklem letu največji delež prodaje ogrevalnih sistemov zabeležili pri kotlih na zemeljski plin.

Od skupno 710.000 ogrevalnih sistemov so plinskih kotlov prodali kar 543.000 oziroma 76,5 %. Najbolj prodajani so bili kondenzacijski plinski kotli. Preverili smo, kako je z zemeljskim plinom pri nas, koliko znaša začetna investicija in zakaj število uporabnikov tega energenta iz leta v leto narašča. Kot kaže, so Nemci že davno prepoznali prednosti uporabe tega energenta, Slovenci pa jih šele spoznavamo.

Bolj kot pri nas je zemeljski plin za ogrevanje razširjen drugod po Evropi. Visok delež imajo v Avstriji, Švici in Nemčiji. Za primerjavo: pri nas se na zemeljski plin ogreva 13 % gospodinjstev, medtem ko v Nemčiji več kot 50 % oziroma prek 20 milijonov gospodinjstev. S kurilnim oljem se v Nemčiji ogreva le slabih 12 % gospodinjstev. Ne glede na to je zaznati, da se slovenski trg zemeljskega plina počasi krepi in prebuja, povečano zanimanje za ta energent pa je zaznati tudi na strani uporabnikov.

Cene zemeljskega plina že štiri leta padajo

Po podatkih Agencije za energijo je v Sloveniji prek 133.000 uporabnikov zemeljskega plina, njihovo število pa se iz leta v leto povečuje. Poleg dostopnosti za priklop in razvejanosti plinskega omrežja je pomemben dejavnik menjave energenta tudi cena. Cene zemeljskega plina v Sloveniji (z vmesnimi rahlimi nihanji) padajo že štiri leta. Konkretno to pomeni, da so cene tega energenta pri nas že od druge polovice 2014 nižje od povprečja Evropske unije. Tako lahko gospodinjstvo kubični meter plina kupi že za 60 centov ali manj, z vsemi davki in dajatvami vred.

Zagotovite si 14.000 evrov prihrankov

Poleg tega uporaba zemeljskega plina v 20 letih obratovanja ogrevalnega sistema zagotavlja daleč najvišje prihranke v primerjavi z ostalimi energenti. To sta v svoji študiji  potrdila Sašo Medved in Boris Vidrih s Fakultete za strojništvo v Ljubljani. Po njunem izračunu ima hiša energijskega razreda C (manj potratna hiša), ki za ogrevanje uporablja kotel na zemeljski plin, najmanj 72 % višje prihranke kot drugi ogrevalni sistemi. Tudi pri energijsko bolj potratni hiši razreda E (potratnejša hiša velikosti 180 m²) kotel na zemeljski plin zagotavlja za najmanj 34 % višje prihranke. Povedano drugače – za energijsko hišo razreda E prihranki v 20 letih obratovanja ogrevalnega sistema znašajo več kot 14.000 evrov.

»V primerjavi z ostalimi energenti je pri zemeljskem plinu najugodnejša tudi začetna investicija. Vgradnja kotla na zemeljski plin stane od 3.000 evrov dalje, investicija pa se povrne v štirih letih. To je hitreje kot pri uporabi toplotne črpalke (10 let) ali kotla na kurilno olje (13 let)«, izpostavlja Urban Odar, direktor GIZ za distribucijo zemeljskega plina.

Hiter in enostaven priklop 

Prehod na zemeljski plin je mogoče izvesti zelo hitro, zato je v tem trenutku še dovolj časa, da sodobni plinski kotel vgradite še v tem koledarskem letu ter tako privarčujete pri stroških ogrevanja. Enako velja za menjavo starejšega plinskega kotla z novejšim. V primeru, da imate plinski priključek že zgrajen, potrebuje le še notranjo plinsko napeljavo s plinskim kotlom, fizična dela pa navadno trajajo le dva dni. Izberete lahko tudi t. i. »paketne rešitve na ključ«, ki jih ponujajo različni ponudniki. V tem primeru za preklop zgolj izberete ponudnika, ki vam to izpelje, in to je vse. Hitro in enostavno.

¹ Vidrih, Boris in Sašo Medved. 2016. Ekonomska analiza zamenjave obstoječega generatorja toplote z novim sodobnim generatorjem toplote v enodružinski stavbi ob upoštevanju sprememb cen energentov. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za okoljske tehnologije v zgradbah.

Več o zemeljskem plinu lahko najdete na