Dober projekt, ki vključuje ustrezno debelino toplotnega ovoja stavbe, pravilno načrtovane in izdelane detajle, izbiro kakovostnega stavbnega pohištva in njegovo pravilno vgradnjo, je nujen za vsako gradnjo. Le tako se bomo izognili napakam, katerih popravljanje je lahko drago in zamudno, predvsem pa se lahko zaradi njih občutno poslabša kakovost bivanja.
Za kakovostno gradnjo niso dovolj samo kakovostni materiali, ampak tudi izvajalec, ki dobro opravi svoje delo. Najbolj občutljiva je izvedba detajlov, pri čemer šteje vsak detajl, poudarja Irena Hošpel, vodja razvoja izdelkov v podjetju Wienerberger Opekarna Ormož: »Zagotovo pa je treba največ pozornosti nameniti detajlom, kjer se lahko pojavijo toplotni mostovi, saj ti pomenijo veliko izgubo energije, nezdrave bivalne pogoje in v hujših primerih celo propadanje konstrukcijskih elementov. Zelo pomembni so tudi detajli stikovanja različnih konstrukcijskih elementov, ki morajo biti izvedeni strokovno, saj so pogoj za statično stabilnost in varnost objekta. Že ob samem začetku gradnje in seveda med samo gradnjo moramo biti pozorni, da je izvedba čim bolj natančna in skladna s projektom za izvedbo, da bo na koncu dosežena zrakotesnost objekta.«
Še vedno lahko na marsikateri novogradnji vidimo podzidane in obzidane špirovce, zid v špici pa pozidan čisto do vrha špirovcev. Rezultat: toplotne izgube in plesen v prostorih. Na fotografiji je pravilna rešitev: betonski zaključek se konča najmanj 40 cm pod špico, tako bo mogoče pravilno povezati toplotno izolacijo strehe in fasade. |
Slabo izdelani detajli povzročajo toplotne mostove
Nepremišljeno načrtovani in slabo izdelani detajli povzročajo toplotne mostove, ki porušijo energijsko bilanco hiše in posledično vplivajo na kakovost bivanja, saj so idealno mesto za razvoj plesni in gob. Napake se najpogosteje zgodijo zaradi neupoštevanja ali pomanjkanja celovitih rešitev konstrukcijskih detajlov, kot so:
- neustrezno reševanje toplotnih mostov ob vogalih konstrukcij, stikovanju notranjih in zunanjih nosilnih zidov, ob robovih vgrajenega stavbnega pohištva;
- neustrezna debelina toplotne izolacije pod temeljno ploščo;
- neprimerno in nepazljivo vgrajevanje betona v armiranobetonske vezi;
- grobi posegi inštalaterjev v zid in uporaba neprimernih orodij;
- uporaba neustreznih sidrnih elementov v opečnem zidu;
- naknadno spreminjanje detajlov in sprejemanje novih rešitev, ki niso v skladu s projektno dokumentacijo.
 |
Stik strešne konstrukcije z opečnim zidom
Stikovanje strešne konstrukcije v opečni zidni sistem se izvede z ustreznimi sidri v horizontalno armiranobetonsko vez, ki nalega na zadnji vrsti opeke v mansardi (to sta kolenčni in požarni zid). »Dimenzije armiranobetonske vezi in sider so določene s statičnim izračunom, ki je del projektne dokumentacije. Armiranobetonska vez mora biti dodatno obložena s toplotnoizolacijsko vezjo z zunanje strani objekta, tudi vmesni prostor med špirovci mora biti pazljivo zapolnjen s toplotno izolacijo,« opozarja Irena Hošpel. Debelina toplotnoizolacijske obloge je določena na podlagi želenih podatkov o energijski učinkovitosti objekta ter snovnih karakteristik konstrukcijskih in izolativnih materialov, ki se uporabljajo pri izvedbi tega detajla.
Strešna in fasadna izolacija se morata stikati
Če bi radi dodatno izolirali streho na obstoječi hiši, je najbolje »dvigniti« strešno konstrukcijo in jo dodatno izolirati. »Možna je izvedba izolacije na obstoječo strešno konstrukcijo s posebnimi izolacijskimi ploščami, ki so namenjene sanaciji strehe z zunanje strani. Toplotno izolacijo položimo tudi med obstoječe špirovce. Z uporabo kakovostne sekundarne kritine, ki jo položimo na toplotno izolacijo, poleg preprečevanja vdora vode v izolacijo poskrbimo še za uravnavanje vlage in boljšo toplotno zaščito. V vsakem primeru je to delo za usposobljene strokovnjake, ki bodo proučili možnosti sanacije in preverili, v kakšnem obsegu konstrukcijska zasnova dovoljuje tovrstne posege,« pojasnjuje sogovornica.
Zaplete se lahko, če je obstoječa strešna konstrukcija dotrajana in to ugotovimo šele po odstranitvi kritine. V vsakem primeru se je treba v čim večji možni meri izogniti morebitnim napakam, kar bomo lahko zagotovili le, če bomo rešitve iskali pri strokovnjakih in izvedbo zaupali usposobljenim izvajalcem. »Ko gre za sanacijo strehe, se moramo zavedati, da izvajamo investicijo za dlje časa, zato jo je treba izvesti s celovitimi sistemskimi sodobnimi rešitvami, ki jih nudi trg. Le tako bo sanacija učinkovita, trajna in varna,« pravi Irena Hošpel.
Kje se najpogosteje pojavljajo toplotni mostovi?Toplotni mostovi vedno nastajajo na mestih, kjer je tok toplega zraka s toplejše strani proti hladnejši povečan, torej na obodnih površinah stavbe, ki ločijo ogrevane bivalne prostore od hladnega zunanjega okolja:
|
Sanacije strehe se je sicer najbolje lotiti z zgornje strani, saj lahko posamezne sloje naredimo na novo, pri nameščanju dodatne izolacije pa nismo omejeni z debelino, kar je zelo pogosto, kadar streho dodatno izoliramo s spodnje strani. V obeh primerih morata toplotni izolaciji strehe in fasade stikati oziroma prekrivati, da bo toplotni ovoj neprekinjen in toplotni mostovi izničeni. Streho je priporočljivo prenoviti v celoti, z vsemi toplotnoizolacijskimi sloji in folijami. Najprej odstranimo kritino in vse stare sloje izolacije do notranje obloge. Naslednji koraki so: vgradnja parne zapore med špirovce oziroma pod njimi, vgradnja parne ovire med špirovce in čez njih, vgradnja prvega sloja toplotne izolacije med špirovce, vgradnja drugega sloja na špirovce, sekundarna kritina, kontra letve, letve za kritino in na koncu kritina.
Zelo pogosta težava je netesnost stikov. Kakovostna izvedba paroneprepustne folije na notranji strani je za marsikaterega izvajalca trd oreh, manjša možnost napak je pri izvedbi sekundarne kritine. Se pa še vedno zgodi, da »domači mojstri« na zunanjih straneh toplotnoizolacijske sestave strehe kot sekundarno kritino vgrajujejo zelo paroneprepustne materiale, na primer OSB-plošče, ki sploh niso primerne za sekundarno kritino, prav tako ne za namestitev pod folijo sekundarne kritine. Pozimi posledično v konstrukciji strehe kondenzira vlaga in se nabira v njenih zgornjih, hladnih slojih, zato toplotna izolacija ne opravlja dobro svoje funkcije.
Pravilna priprava odprtin za vgradnjo oken
Slabih oken na slovenskem trgu ni, investitorjem so na voljo kakovostni izdelki, s katerimi je mogoče doseči najvišje stopnje energijske varčnosti. Pomembno pa je, da so okna vgrajena strokovno, drugače še tako dobre karakteristike ne pomagajo. Žal se pri vgradnji prepogosto dogajajo napake, zaradi katerih nastanejo toplotni mostovi. Način priprave in obdelave gradbene odprtine se lahko glede na način vgradnje oken nekoliko razlikuje, v vseh primerih pa velja, da morajo monterji dosledno upoštevati navodila proizvajalcev za montažo.
Tako za novogradnje kot za prenove oziroma zamenjave stavnega pohištva velja, da je treba ustrezno zidarsko obdelati vsako gradbeno odprtino. »Pri novogradnji z opečnim sistemom se odprtine obdelajo s toplotnoizolacijsko malto ali obložijo z izolacijskimi ploščami, vgradnja oken pa mora biti izvedena skladno s smernicami montaže RAL,« pravi sogovornica.
Ko pri prenovi odstranimo staro okno in okvir, je reža med novim okenskim okvirjem in steno na nekaterih mestih precej večja. Da bi lahko kakovostno obdelali stik okvirja in obodne zidne površine, je treba zravnati špaleto, tako da reža ni večja od enega do dveh centimetrov. Režo je treba nato dodobra zapolniti s tesnilnim materialom, drugače bomo imeli velike ventilacijske in toplotne izgube.
Premalo izolirane špalete
Če je le mogoče, je priporočljivo, da so okna vgrajena v ravni liniji z zidom in so lahko špalete izdelane iz toplotne izolacije fasade. Pri prenovah to iz različnih razlogov pogosto ni mogoče, zato se marsikdo »zadovolji« z dvema ali tremi centimetri izolacije, kolikor ostane prostora na špaletah. Bolje kot nič, a še zdaleč ne dovolj, da bi se izognili težavam, ki jih bo na tem mestu povzročal toplotni most in in z njim povezana plesen. Idealno bi bilo, da je na špaletah toliko toplotne izolacije kot na fasadi.
Idealno bi bilo, da je med oknom, špirovcem in špaleto vedno dovolj prostora za izdatno toplotno izolacijo. |
Nova okna so pravilno pomaknjena v ravno linijo z zidom, zato bo špaleta lahko v celoti izdelana iz toplotne izolacije fasade. |
Tudi betonska preklada je lahko toplotni most
Če po menjavi oken ne bomo toplotno izolirali oboda stavbe, bo okenska betonska preklada postala toplotni most. Težavo je mogoče rešiti z desetimi centimetri toplotne izolacije iz ekspandiranega polistirena na prekladi, ki jo nanjo sidramo. Če prostora ni dovolj, bomo toplotni most izničili tako, da na opaž pred betoniranjem preklade na zunanji in spodnji strani namestimo dva do pet centimetrov toplotne izolacije.
