Fasade – cena, novosti, subvencije

Fasada hiše je eden najpomembnejših ukrepov pri energetski obnovi hiše. Starejše hiše običajno porabijo od pet do desetkrat več energije na leto, kot je dovoljeno za novogradnje, zato obnova fasade spada k osnovnim ukrepom za povečanje energetske učinkovitosti.

Praksa kaže, da lastniki za izolacijo temeljev in cokla najpogosteje uporabljajo izolacijo, ki se ne navlaži (ekstrudirani polistiren ali XPS), na stene se pogosto polaga izboljšan grafitni stiropor, bolj zahtevni  investitorji pa vse bolj posegajo po naravnih izolacijah, kot je npr. pluta, za izolacije ostrešij pa se uporabljajo predvsem negorljive izolacije, kot je mineralna volna (kalmena volna, steklena volna).

Pogosto uporabljen toplotnoizolacijski material za fasade je stiropor (ekspandirani polistiren oziroma EPS), ki pa ima poleg množice odličnih lastnosti tudi nekaj pomanjkljivosti. Druga najpogostejša izbira je kamena volna. Druge naprednejše oblike fasade, ki po ceni nekoliko odstopajo in imajo številne pomembne prednosti za zahtevnejše investitorje so fasade in naravnih materialov. Po izkušnjah je bivanje v hišah, ki niso nujno izolirane iz EPS, veliko bolj prijazno. Razen tega imajo naravni izolacijski materiali ekološko prednost, ko bo hiše potrebno nekoč reciklirati.

Pri energetski obnovi hiše je ena prvih prioritet gotovo fasada. Pogosto se pojavi vprašanje, katera izolacija je pri obnovi fasade ustreznejša. Poglejmo najpomembnejše značilnosti posamezne izolacije.

Cena fasade za povprečno hišo 

Cena fasade v primeru povprečno velike enostanovanjske hiše, z izvedbenimi deli, če ne izbiramo posebnih izolacijskih materialov, znese nekje 10.000 EUR. Izvajalci izvajajo fasade že od 32 EUR naprej, pa tja do 60 EUR na m2. Cena fasade, če za izolacijo vgradimo stiropor, debeline 18 cm, z izvedenim zaključnim slojem in vključeno subvencijo Eko sklada, znese 28 EUR na m2 površine fasade hiše. Na ceno fasade ima vpliv predvsem vrsta izolacije, debelina izolacije ter zahtevnost izvedbe fasade. Vrste izolacij so tako mnogoštevilne kot je veliko različnih investitorjev. Vsak investitor najbolje ve, kakšno ugodje, udobje in prihranke pričakuje od nove fasade.

Koliko se izplača izvedba fasade z izdatnejšo izolacijo

Poglejmo kako hitro se nam naložba v fasado povrne, če vgradimo izolacijo izdatnejše debeline. 

Ob adaptaciji fasade je pomembno kako varčno hišo želimo imeti. Če vgradimo 15 cm izolacije namesto 5 cm, razlika v ceni investicije na m2 znaša 10 EUR na m2 fasade. Če vgradimo 25 cm namesto 5 cm pa ta razlika znaša samo 20 EUR na m2 fasade. Enkrat večja debelina izolacije fasado podraži le za desetino, cena izvedbe del, od postavljanja odra, izvedbe zaključnega sloja fasade ter vsega potrebnega, pa je, ne glede na debelino izolacije, povsem enaka.

Fasada hiše hkrati izboljša bivalno ugodje in družinski proračun olajša visokih stroškov za ogrevanje. Ob izdelavi predračuna za fasado je smiselno izdelati tudi preračun prihrankov za vaš primer hiše.

Obnova fasade se hitro poplača

Fasada hiše se, glede na želene prihranke pri ogrevanju, šteje med glavne energetske ukrepe. Če vgradimo 15 cm namesto 5 cm izolacije – eps – se nam investicija v fasado povrne v 4 letih, če pa vgradimo 25 cm, namesto 5 cm izolacije, pa vračilna doba fasade traja 6 let. 

Poglejmo primer ogrevanje hiše s kurilnim oljem, kako debelina izolacije vpliva na prihranek. Če izberemo 10 cm izolacijo, namesto 5 cm, prihranek znaša malo manj kot 2 EUR na m2 fasade, pri  izbiri15 cm izolacije, namesto 5 cm, pa skoraj 3 EUR na m2 fasade. Torej se pri večanju debeline izolacije, če gre za stiropor, enormno poveča prihranek pri energiji.

Izvedba del fasade – večinski del investicije

Pri ceni fasade nekje dve tretjini znaša izvedba del, to je približno 20 EUR na m2 fasade. V kolikor želite material za izvedbo fasade izdobaviti sami, boste za vse potrebne maeriale odšteli višji DDV, to je 22 % namesto 8,5 %. Z najemom izvajalca, ter nakupom izolacije in vsega potrebnega materiala pa preko podjetja izvajalca fasade prihranite pri ceni materiala nekje 15 odstotokov. 

Fasade iz grafitnega stiropora, izboljšan EPS

Namesto običajnega belega EPS se pogosto uporablja črn stiropor ali grafitni stiropor – surovini za proizvodnjo ekspandiranega polistirena so dodani delci grafita, ki zmanjšujejo toplotno sevanje tako znotraj posameznih, kot tudi sosednjih, celic stiropora. Plošče so črne, oziroma temno sive in imajo do 20 odstotkov boljšo toplotno izolativnost. Uporabljajo se enako kot beli stiropor, s poudarkom na tistih konstrukcijskih sklopih, kjer nas omejuje debelina toplotnoizolativne plasti (terase, balkoni, ravne strehe, fasade, tlaki, tla na terenu in podobno).

Fasade iz XPS plošč – odlična izolacija za cokel

Fasade iz XPS  (ekstrudirani polistiren) zagotavljajo uravnoteženo paroprepustnost, trajno energijsko učinkovitost fasade (izolativnost se z leti ter pod vplivom vlage ne spreminja), trajno trdnost sistema, ki je odporen proti udarcem in toči (tlačna trdnost fasadne izolacije iz XPS je najmanj 4-krat večja od EPS  (ekspandirani polistiren) in do 8-krat večja od fasadne izolacije iz mineralne volne). XPS ETICS uporabimo tudi za preprečitev toplotnih mostov na okenskih in vratnih špaletah, z njim »oblečemo« balkone, balkonske ograje, stebre, pilastre, tudi napušče in nadstreške. Poleg tega je nepogrešljiva izolacija cokla.

Fasade iz kamene volne, ki ne gori in prepušča paro

Mineralna volna je osnova za fasade iz kamene volne, ki se veliko vgrajuje za izolacijo fasade, ker jo odlikujejo odlična toplotna izolativnost, požarna odpornost, zvočna izolacija in paroprepustnost. Sestoji se iz kamenine bazalt, od tod ime kamena volna. Je paroprepustna izolacija, ki v sistemu kontaktne fasade deluje kot toplotnoizolacijski in hkrati paroizenačevalni sloj. Zaradi difuzije vodne pare skozi zunanji zid se pri kameni volni točka rosišča pojavi na zunanji strani sloja kamene volne. Zasičena vodna para se iz kamene volne lahko nemoteno izsuši navzven skozi paroprepusten sloj zunanjega ometa in se ne zadržuje v nosilni konstrukciji zidu. Kamena volna je okolju prijazen izolacijski material. Najbolj so za uporabo poznane plošče kamene volne za manjše vgradne debeline ter lamele kamene volne večjih debelin.

Fasade iz lesnovlaknenih plošč

V gradnji in obnovah, predvsem lesenih hiš, so pogosto uporabljene lahke in srednje goste lesnovlaknene plošče. Vgrajujejo se na leseno konstrukcijo ali direktno na masivno steno na zunanjo stran. V proizvodnem postopku vlakna iz sekancev različnih lesnih najprej posušijo in jih zlepijo skupaj z lepilom.

Fasade iz plute – vse bolj prodorna naravna izolacija

Pluta je naravna ekološka izolacijska plošča iz čiste ekspandirane plute. Fasada iz plute je primerna je za obnovo hiše in novogradnje, ni pa primerna za izolacijo cokla. Izdelana je iz lubja plutovca in izredno trajna, svoje lastnosti trajno obdrži.

Fasade iz bakelita – tanka debelina, visoka toplotna prevodnost

Fasade iz fenolne pene (bakelit) ima izredno dobro toplotno izolativnost – dosega toplotno prevodnost 0,022 W/mK. Izolacijsko jedro za fasado iz fenolne pene je iz bakelitne osnove. Fenolna pena je z obeh strani »oblečena« v flisu podobno tkanino iz steklenih vlaken, ki ščiti celično strukturo v notranjosti pred mehanskimi poškodbami in hkrati zagotavlja podlago za maksimalen oprijem fasadnega lepila. Je idealna rešitev tam, kjer za običajne sisteme ni dovolj prostora: špalete, frčade ali lože.

Višina subvencije za fasado Višina subvencije za toplotno izolacijo fasade starejše eno – ali dvostanovanjske hiše znaša do 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 12 evrov na kvadratni meter fasade. Subvencija za fasade, zunanjega zidu/tal ali zidu proti terenu v večstanovanjski stavbi prav tako znaša do 20 odstotkov priznanih stroškov naložbe, vendar največ 16 evrov za kvadratni meter.

Za subvencijo morajo fasade zadoščati pogojem Eko sklada

Ko ugotovimo, da zaradi nezadostne fasade pokurimo preveč za ogrevanje, je smiselno preveriti, kateri fasadni sistem zadošča pozivu Eko sklada za pridobitev subvencije. Seznam je objavljen na spletni strani Eko sklada .

Izračun toplotne prevodnosti v različnih primerih stavb

Marsikateremu investitorju podatek o toplotni prevodnosti izolacije ne pove veliko, večino zanima koliko centimetrov toplotne izolacije je treba vgraditi.

Poglejmo, kakšna so priporočila Eko sklada za minimalno debelino toplotne izolacije fasade za nekatere fasadne sisteme.Subvencija Eko sklada se dodeli za vgradnjo fasade s toplotno izolacijo, če je izkazano razmerje med toplotno prevodnostjo (λ) in debelino (d) nove toplotne izolacije λ/d ≤ 0,230 W/(m²K). V delu, kjer je na stavbi že vgrajena toplotna izolacija in ta ne bo odstranjena, je lahko naložba izvedena z dodatno izolacijo, pri čemer je treba zagotoviti razmerje λ/d ≤ 0,230 W/m²K. Pri izračunu potrebne dodatne toplotne izolacije se upoštevata toplotna prevodnost obstoječe toplotne izolacije λ = 0,045 W/(mK) in njena debelina, ki je razvidna z merilnega traku na fotografiji obstoječega stanja (ta mora biti priložena vlogi za pridobitev subvencije).

Vsa morebitna vprašanja glede najprimernejše vrste fasade za vaš primer fasade, napišite v spodnji kontaktni obrazec, kjer vam bomo poskušali odgovoriti v najkrajšem času.