Z električnimi avtomobili se dogaja nekaj podobnega, kot z okoljskimi opozorili. Nasprotniki trdnih dejstev in opozoril okoljevarstvenikov so dolgo uporabljali vsa možna orožja, da bi negirali rastočo “nevarnost” – električna vozila. Trenutno ni zaznati novih knjig ali javnih izjav, da so nevarne podnebne spremembe samo meteorološka zarota. Vsi zaklinjevalci, tudi z visokimi znanstvenimi nazivi, ki imajo svoje filmčke na spletu, bodo zato še dolga leta kot dvorni norci ponavljali svoje mantre, medtem ko se bo planet kuhal v svoji topli gredi.
Električna vozila in kaj moti nasprotnike
Nekaj podobnega se je dogajalo z električnimi vozili. Uporabljeno je bilo čisto vse, od znanstvenih in energetskih nasvetov da to ne gre, namernih in sproduciranih lažnih informacij, do navad potrošnikov, ki so na avte z notranjim zgorevanjem navajeni, električnih pa ne poznajo. Posebej zanimivo je bilo zgražanje nad nizkim dometom električnih vozil, zlasti tistih kritikov, ki dnevno ne prevozijo več kot 30 kilometrov. Za zavajanje so skrbeli tudi proizvajalci klasičnih avtomobilov, saj so električna vozila izjemna motnja v njihovem vsakdanjem delovanju.
Vendar je pri električnih avtomobilih šlo dosti bolj hitro kot pri okolju. Tisti, ki so presedlali na električni avto, so napisali seznam prednosti in sestavnih delov, ki jih sedaj več ne potrebujejo. To so deli, na katere niti ne pomislimo, dokler ne potrebujemo mehanika.
Metron 7 je z enim polnjenjem akumulatortja prevozil 826 km s povprečno hitrostjo 72 km na uro
Električna vozila imajo veliko prednosti
Pa začnimo. Motor z notranjim zgorevanjem je veliko težji od elektromotorja in dosti dražji. Potrebuje hladilne sisteme, aktivno mazanje, črpalko za gorivo in akumulator, da vse skupaj starta. Poleg spada še krmiljenje vžiga in obsežen sistem za odvajanje izpušnih plinov s katalizatorjem. Če hočemo iz motorja iztisniti več moči, potrebuje še turbopolnilec z opremo. Da bi električni sistem v avtu sploh deloval, potrebujemo stalno polnjenje razmeroma majhne baterije z alternatorjem. Da bi bili prepričani da lepo teče so vgrajeni še tipala za O2, temperaturo vode, olja in nivo goriva. Če na to “pozabimo”, bo vožnja brez vode ali olja zagotovo uničila motor.
Gremo dalje. Običajni motor ima zelo majhen navor v primerjavi z električnim, da bi iz njega izvlekli vsaj nekaj, je potreben kompliciran menjalnik in še diferencial. Ko avto vozi proizvaja in oddaja toksične kemikalije, mešanico toplogrednih in drugih plinov ter oblak drobnih delcev. Med njimi delce zavornih oblog, saj nima regenerativnega zaviranja, zato se vsa zavorna energija spreminja v odpadno toploto, enako kot višek toplote motorja.
Elektromotor ima le en glavni gibljivi del in nekaj ležajev, pri čemer ima štiricilindrski motor več sto gibljivih delov. Veliki osemcilindrski turbo motor ima preko 10.000 gibljivih delov, to je kar veliko stvari, ki se lahko pokvarijo. Sodobni pogonski elektromotor nima ničesar kar bi lahko odpovedalo, običajni avto bo pri 250.000 km potreboval resna popravila in zamenjave. Da o odličnem izkoristku električnega avta in katastrofalnem običajnega niti ne govorimo.
Na spletu najdemo neodvisne preračune in kombinacije, ki na porabo, učinek in ceno vožnje z električnim avtom gledajo z vseh vidikov. Na primer energijsko primerjavo goriv in izpušnih plinov vseh goriv, doseg z enoto goriva, od dizla do zemeljskega plina, primerjavo izpustov elektrarn na premog, zemeljski plin in nafto ter njihov izkoristek, izgube v omrežju zaradi prenosa elektrike, skratka vse. Navajanje številk bi bilo dolgočasno, zanimiv je rezultat.
In ta se glasi, vseeno kateri vir energije, vseeno kakšne merske enote, električna vozila porabijo manj energije, vožnja je neprimerno cenejša, onesnaževanje pa manjše od vseh drugih načinov vožnje.
