Ogrevalni sistemi in izračun stroškov za ogrevanje v 2025

Stroški ogrevanja niso več tako predvidljivi, kot so bili nekoč. Nanjo vplivajo predvsem energetska učinkovitost objekta, cena in učinkovitost energenta in izbrani ogrevalni sistem.

Prehod na cenejši ogrevalni sistem: Izračun stroškov ogrevanja

Za vse, ki vas zanima poraba energije vašega objekta in stroškovno učinkovito ogrevanje z različnimi energenti, smo pripravili napotke. V prispevku obravnavamo aktualne ogrevalne sisteme in predstavljamo izračun stroškov ogrevanja za posamezni ogrevalni sistem.

Za vzorčni izračun smo vzeli starejšo hišo in primerjali prehod z ogrevanja na kurilno olje na trenutno najpogostejše ogrevalne sisteme, ki so: toplotna črpalka, peč na pelete, peč na drva in plinska kondenzacijska peč.

Zaradi hitrih sprememb cen energentov in ogrevalnih sistemov vrednosti morda niso povsem točne, vendar kljub temu dovolj nazorno prikazujejo razlike v letnih stroških. Za natančen izračun je najprej treba določiti energijski razred objekta, nato pa izračunati stroške ogrevanja za prehod na izbrani sistem.

Ker so ob zamenjavi dotrajanih peči na voljo visoke subvencije, je treba od cen ogrevalnih sistemov odšteti morebitne subvencije. Stroški predelave kurilnice niso vključeni v izračune.

Toplotna črpalka

Prednosti:

• Konstantna temperatura ogrevanja.
• Porabi manj energije in s tem zmanjša stroške ogrevanja.
• Okolju prijazno ogrevanje brez fosilnih goriv, zmanjšuje ogljični odtis.
• Dolga življenjska doba ob pravilnem vzdrževanju.
• Poleg ogrevanja prostorov, lahko vso leto ogrevamo sanitarno vodo.
• Deluje povsem samostojno.
• Ne potrebuje dimnika in s tem povezanih stroškov.
• V kombinaciji s sončno elektrarno minimalni stroški ogrevanja.
• Možnost pridobitve nepovratnih sredstev Eko sklada

Slabosti:

• Visoka investicija: Namestitev toplotne črpalke, predvsem sistemov voda-voda in zrak-voda je lahko dražja.
• Učinkovitost sistema zrak-voda je odvisna od zunanje temperature, kar lahko v hladnih obdobjih ali na hladnejših področjih zmanjša učinkovitost in zviša stroške ogrevanja.

Ogrevanje s kotlom na kurilno olje:

Prednosti:

• Konstantna temperatura ogrevanja.
• Primerno za hladnejša območja.

Slabosti:

• Visoki stroški goriva.
• Okolju manj prijazno.
• Brez možnosti pridobitve nepovratnih sredstev Eko sklada.
• Višje emisije delcev CO2.

Ogrevanje s kotlom na drva:

Prednosti:

• Naravni vir energije.
• Nizki obratovalni stroški.
• Visoka učinkovitost novejših uplinjevalnih kotlov na drva.
• Možnost pridobitve nepovratnih sredstev Eko sklada

Slabosti:

• Potrebno je skladiščenje lesa.
• Ročno nalaganje.
• Čiščenje kotla.
• Stroški čiščenja dimnika in pregleda.
• Višje emisije delcev CO2.

Ogrevanje s kotlom na pelete:

Prednosti:

• Dobra energetska učinkovitost.
• Možnost avtomatiziranega dovajanja.
• Možnost pridobitve nepovratnih sredstev Eko sklada

Slabosti:

• Skladiščenje pelet.
• Stroški vzdrževanja.
• Čiščenje kotla.
• Stroški čiščenja dimnika in pregleda.
• Ročno nalaganje pri neavtomatiziranem sistemu.
• Nestabilne cene pelet.

Ogrevanje s plinskim kondenzacijskim kotlom:

Prednosti:

• Hitro segrevanje.
• Cenejša investicija.
• Ni potrebe po skladiščenju goriva.

Slabosti:

• Odvisnost od plinske infrastrukture.
• Nestabilni stroški plina.
• Predlagana zakonodaja, ki predvideva postopno prenehanje uporabe zemeljskega plina.
• Brez možnosti pridobitve nepovratnih sredstev Eko sklada.

Primer: izračun porabe energije in stroški ogrevanja za 150 m2 ogrevalne površine, hiša energijski razred E

• Predpostavka porabljene količine kurilnega olja letno: 1800 l,
• Izračun stroškov za kurilno olje: 1800 l kurilnega olja skupaj s prevozom stane 2.196,00 EUR,
• Ostali stroški: 100 EUR stroški za servis, pregled in čiščenje dimnika,
• Upoštevana kurilna vrednost kurilnega olja: 10 kWh/liter,
• Upoštevan izkoristek starejše kurilne naprave: 85 %.

Izračun stroškov ogrevanja za novi ogrevalni sistem in stroški investicije:

TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK – VODA (COP 3 – izkoristek naprave 300 %) Pri bruto ceni el. energije 0,20 EUR/kWh (cena električne energije, prispevki in DDV) je predvideni letni izračun stroškov ogrevanja pri izbiri tega ogrevalnega sistema 1.020 EUR. Investicija v toplotno črpalko zrak-voda za ta tip objekta brez upoštevane subvencije znaša od 8.000 do 12.000 EUR, odvisno od proizvajalca in moči toplotne črpalke. Pri zamenjavi dotrajane peči lahko za toplotne črpalke zrak-voda pridobite subvencijo Eko sklada do 40 % vrednosti naložbe, vendar največ 2.500 EUR.

GEOTERMALNA TOPLOTNA ČRPALKA ZEMLJA – VODA ali VODA – VODA (COP 5 – izkoristek naprave 500 %) Pri bruto ceni el. energije 0,20 EUR/kWh (cena električne energije, prispevki in DDV) je za ta ogrevalni sistem predvideni letni izračun stroškov ogrevanja 680 EUR. Celotna investicija v ta ogrevalni sistem z vrtino predvidoma znaša približno 20.000 EUR bruto brez upoštevane subvencije. Pri zamenjavi stare naprave subvencija znaša 40 % priznanih stroškov naložbe (največ 6.000 evrov). V zadnjem letu je Eko sklad povišal najvišjo subvencijo za investicije v geotermalne toplotne črpalke s 4.000 na 6.000 evrov. Geotermalne toplotne črpalke zagotavljajo največji prihranek in so z vidika vzdrževanja daleč najbolj zanesljive. Ker je njihova življenjska doba občutno daljša od življenjske dobe toplotnih črpalk zrak-voda, so prihranki v celotnem obdobju delovanja še bistveno višji.

PEČ NA PELETE Pri ceni pelet 0,31/kg, oz. 310 EUR/tona, z upoštevanimi 100 EUR letnih stroškov pregleda in čiščenja dimnika ter letnem servisu, je predvideni letni izračun stroškov ogrevanja 1.280 EUR. Investicija v kotel na pelete srednjega cenovnega razreda, z zalogovnikom tople vode, znaša cca. 6.000 EUR bruto brez odbite subvencije (pri zamenjavi stare peči lahko pridobite subvencijo v vrednosti 50 % priznanih stroškov naložbe (največ 5.000 evrov). Pri zamenjavi stare peči z novejšim kotlom na pelete je Eko sklad lani zvišal najvišjo možno subvencijo s 4.000 na 5.000 evrov.

PEČ NA DRVA Pri ceni polen 95 eur/m3, z upoštevanimi 100 EUR letnih stroškov pregleda in čiščenja dimnika ter letnem servisu, je predvideni letni izračun stroškov ogrevanja 810 EUR. Investicija v ta ogrevalni sistem –  uplinjevalni kotel na drva, z zalogovnikom tople vode, srednjega cenovnega razreda, znaša nekje 8.000 EUR bruto brez odbite subvencije (pri zamenjavi stare peči lahko na Eko skladu prejmete subvencijo v vrednosti 50 % priznanih stroškov naložbe (največ 5.000 evrov). Pri zamenjavi stare peči z novejšim uplinjevalnim kotlom na drva je Eko sklad lani zvišal najvišjo možno subvencijo s 4.000 na 5.000 evrov.

PLINSKA PEČ – ZEMELJSKI PLIN Pri ceni plina 0,09 EUR/kWh je predvideni letni izračun stroškov ogrevanja znese 1.377 EUR. Celotna investicija v ta ogrevalni sistem na zemeljski plin znaša približno 4.000 EUR. Vendar Eko sklad v svojih javnih razpisih ne ponuja subvencij za plinske peči.

Tabela za izračun energijskega razreda hiše in porabe kWh energije za ogrevanje

Za izračun energijskega razreda hiše, letno porabo kurilnega olja delite z ogrevalno površine objekta.

Npr.: 1.800 l / 150 m2 = 12 – energijski razred hiše E. Takšen objekt spada med potratne objekte.

Če želite preveriti, kakšni bodo prihranki pri prehodu na toplotno črpalko, peč na drva ali plinski kondenzacijski kotel uporabite kalkulator Oceni prihranek energije. S kalkulatorjem lahko izračunate prihranke pri zamenjavi ogrevalnega sistema ter tudi prihranke ob vgradnji sončne elektrarne. Do kalkulatorja dostopate TUKAJ!

Primerjava ogrevalnih sistemov glede na vrsto energenta

Pri pregledu energentov, ki se uporabljajo v Sloveniji, ugotovimo, da ima elektrika pomembno vlogo pri oskrbi gospodinjstev. Že nekaj let zapored opažamo stalno rast uporabe toplotnih črpalk. Drugi najpogostejši energent so drva, s katerimi se gospodinjstva še vedno pogosto ogrevajo, saj so sicer cenovno ugodna, vendar predstavljajo tudi vir onesnaževanja z emisijami.

Vseh ogrevalnih sistemov ni mogoče preprosto preklopiti na trenutno najugodnejši energent, zato je treba za vsak objekt posebej izbrati primerno ogrevanje z najvišjim izkoristkom. Vsekakor pa je najprej smiselno zmanjšati porabo energije v stavbi. Statistični podatki v EU kažejo, da se kar 40 % vse porabljene energije nameni za ogrevanje in hlajenje stavb, kar prispeva 36 % k vsem emisijam toplogrednih plinov.

Če za novi ogrevalni sistem izbirate peč na drva, peč na pelete ali sekance, se verjetno sprašujete, katera je najboljša izbira za vas.

V nasprotju z elektriko in kurilnim oljem so se cene lesne biomase (drva, peleti, sekanci) v zadnjih dveh letih po obdobju covida-19 in krizi z dobavo lesa znižale.

Ena od prednosti ogrevanja z lesno biomaso je uporaba lesa kot obnovljivega vira energije, za lastnike gozdov pa tudi možnost uporabe lastnega energenta. Pomanjkljivost pa so predpisi o izpustih delcev PM10, ki za manj učinkovite ogrevalne naprave, ne glede na vrsto goriva (sekanci, peleti ali drva), zahtevajo namestitev dodatnih filtrov.

Sodobni kotli na drva so udobnejši za uporabo

Sodobne peči na lesno biomaso postajajo vse bolj avtomatizirane in s tem udobnejše za uporabo, kar v praksi pomeni manj dela s čiščenjem in nalaganjem.

Ti kotli običajno delujejo v visokotemperaturnem območju, s temperaturo vode med 70 in 90 °C, s čimer proizvajalci preprečujejo nizkotemperaturno korozijo. Ta nastane zaradi kondenzacije dimnih plinov v notranjosti kotla, saj mešanica vlage in saj povzroča korozijo kotlovske pločevine. Zato morajo kotli na polena delovati s polno močjo, saj le tako dosežejo visok izkoristek. Presežek toplote se med delovanjem shranjuje v toplotnem akumulatorju ali zalogovniku vode.

Predpisi določajo velikost zalogovnika glede na moč kotla. Zalogovnik deluje kot blažilnik, ki postopoma oddaja toploto v sistem tudi po tem, ko drva dogorijo. Najvišji izkoristek v tej skupini dosežejo uplinjevalni kotli, pri katerih dimni plini, ki nastajajo pri gorenju lesa, dogorevajo v posebni visokotemperaturni komori.

Kotli na pelete in sekance omogočajo natančno nadziranje dovoda goriva in prilagajanje delovanja glede na porabo toplote. Delovanje je popolnoma avtomatizirano in varno, saj so vgrajeni sistemi temeljito preizkušeni. Te kotle je mogoče upravljati tudi na daljavo ali s časovnim programatorjem, saj imajo vgrajen sistem za vžig goriva.

100 odstotno pokritje stroškov ob zamenjavi iztrošenega ogrevalnega sistema

Za zamenjavo iztrošenih peči je v veljavi izboljšan razpis za subvencije Eko sklada. Zaradi potreb po zmanjševanju onesnaževanja zraka, ki ga povzročamo z ogrevanjem stavb, javni sklad s subvencijami intenzivneje pospešuje zamenjavo starih peči. Višina subvencije je za specifičen objekt odvisna od kraja, kjer objekt stoji in socialnega statusa gospodinjstva. Socialno šibka gospodinjstva lahko ob zamenjavi iztrošene peči pridobijo 100 –odstotno pokritje stroškov investicije (Javni poziv ZER 2024).

Nadvse udoben ogrevalni sistem s toplotno črpalko

Toplotne črpalke delujejo samodejno, brez dimnika in s tem povezanih stroškov pri izgradnji kurilnice in kasnejši uporabi. Prostore pozimi ogrevajo in poleti hladijo. Toploto z nizke temperature dvigujejo na raven, primerno za ogrevanje sanitarne vode in stavb.

Toploto zajemajo iz zraka, zemlje ali podtalnice, lahko pa izkoriščajo tudi odpadno industrijsko toploto. Sistem je zaprt, hladivo pa kroži v zaprtem tokokrogu. Najvišje izkoristke dosegajo toplotne črpalke, ki toploto zajemajo iz zemlje ali podtalnice (geotermalne toplotne črpalke), saj sta ta vira toplote vedno na voljo, njuna temperatura pa je stalno nad 0 °C.

Prednosti toplotnih črpalk, ki zajemajo toploto iz zraka, je nižja cena investicije v primerjavi z geotermalno toplotno črpalko in enostavna vgradnja, njihova pomanjkljivost pa je zmanjšana učinkovitost pri temperaturah pod ničlo, še posebej ob ekstremno nizkih zimskih temperaturah.

Shematski prikaz ogrevalnega sistema toplotna črpalka zemlja – voda

Zemlja je odličen vir toplote za toplotne črpalke

Razmerje med vloženo energijo za pogon in pridobljeno toploto imenujemo grelno število ali količnik energijske učinkovitosti (COP). Višja kot je vrednost COP, večja je razlika med vloženo električno energijo za pogon kompresorja in pridobljeno toplotno energijo.

Količina pogonske energije pri geotermalni toplotni črpalki je odvisna od potrebnega dviga temperature; v ekstremnih zimskih razmerah se ta poraba močno poveča. Za rentabilnost vgradnje mora biti COP najmanj 2,5; nižje vrednosti ne zagotavljajo koristi.

Toplotne črpalke lahko ogrevajo v nizkotemperaturnem režimu z ogrevano vodo do 40 °C ali v visokotemperaturnem režimu, kjer lahko dosežejo temperature 65 °C ali več. Princip delovanja je pri obeh režimih enak. Če toplotno črpalko napaja še »zelena elektrika«, je njen vpliv na okolje v primerjavi z drugimi viri toplote minimalen.

IR ogrevanje in električni radiatorji

Načelo delovanja IR-ogrevanja je drugačno od klasičnih sistemov ogrevanja, saj paneli s pomočjo infrardečega sevanja segrevajo predmete, ne zraka. IR paneli so običajno izdelani iz pločevine, umetnih mas, stekla ali kamna.

Napajamo jih z električno energijo in priključimo na standardno vtičnico. Običajno se jih namesti na strop ali steno. Prednost teh lokalnih grelnih teles je individualno krmiljenje vsakega prostora in hiter odziv. Celotna investicija je v primerjavi z drugimi ogrevalnimi sistemi običajno nižja, saj ne zahteva gradnje dimnika in kotlovnice.

Ob nedavnih podražitvah električne energije in zlasti omrežnine se poraja vprašanje, ali je ogrevanje z IR-paneli v zimskem času še rentabilno.

Električni radiatorji so alternativa v skrajni sili, kadar poseg v kotlovnico ni mogoč. Vendar pa energijsko manj učinkovite hiše niso primerne za ogrevanje z neposrednim pretvarjanjem električne energije v toploto, kar velja tako za IR panele kot za električne radiatorje. Še posebej, kot smo že zapisali pa zadnjih spremembah pri obračunavanju omrežnin.

Elektrika je namreč predragocena, da bi jo v nedogled porabljali na ta način. V takih primerih je priporočljiva izbira drugega ogrevalnega sistema. Če stanovanjski objekt ni energetsko saniran, bodo stroški za električno energijo višji zaradi večjih toplotnih izgub, ki zahtevajo večjo priključno moč.

Na voljo so tudi oblikovalsko dovršeni električni radiatorji, ki so estetsko privlačni in posebej primerni za sušenje brisač v kopalnicah. Ti so lahko priključeni na toplovodno ogrevanje, elektriko ali pa so kombinirani. Skandinavski proizvajalci so razvili tako imenovane varčne električne radiatorje, ki delujejo nizkotemperaturno na principu blage konvekcije, topel zrak pa izhaja iz rež na zgornji strani radiatorja.

MORDA VAS ZANIMA

Stiebel Eltron HPA-O Premium: Idealna toplotna črpalka

Toplotna črpalka – cena, subvencije in prihranki v 2025

Razlika v učinkovitosti toplotnih črpalk nemškega proizvajalca Robert Bosch