Jutro v pametnem mestu čez deset let. Večer prej nekdo nastavi pametni telefon na bujenje ob 5:30, otrok na 6:30, dedek, ki je na obisku pa na 8:00. Člani te družine so prebivalci polmilijonskega mesta, v katerem je večina nastavila svoje telefone na uro za bujenje.
Izjemen pretok podatkov
Centralni računalnik mestne četrti je anonimno prevzel te podatke in začel določati v katerem trenutku se bo poraba energije najbolj povečala. Iste podatke zajame še mestni prevoznik, izračunava prometne konice, prilagaja semaforje, reševalci pa dobijo podatke o možnih nesrečah. Napovedi so vsak dan boljše, saj učljivi algoritmi uporabljajo podatke prejšnjih dni, povezane z vremensko napovedjo in stanjem cest. Hišni računalnik zajame in pošlje naprej še podatke s pametnih ur, ušesnih čepov z vgrajenimi tipali, čevljev, perila, centralni kompjuter pa melje, izpopolnjuje programirane modele in poleg ostalega ugotavlja še zdravstveno stanje uporabnikov. Podatki spet tečejo v več smeri in pomagajo napovedovati bližnje bodoče dogodke.
|
Računalniško vodeno prebujanje ima svoje prednosti pa tudi pasti |
Hišni računalnik
Hišni računalnik uporabi stare in trenutne podatke, ugotovi vzorec obnašanja, avtomatika pa nato oceni, kdaj se bodo člani družine resnično vstali, kako se bodo gibali, kdaj pride na vrsto jutranja kava, tuširanje ali koliko energije bo porabljene še za druge aktivnosti. Prezračevalni sistem bo preklopil v višjo prestavo, dvignil temperaturo, prilagodil vlažnost, zmanjšal odstotek ogljikovega dioksida, dodal v sistem kisik za boljše prebujanje ter ravno pravi čas ogrel vodo za jutranje tuširanje. Okna z elektrokromatskim nanosom bodo spremenila barvo svetlobe v modro, s čimer se dvigne srčni utrip ter zmanjša tvorba melatonina v telesu, vse to pa omogoča učinkovito prebujanje. V sobi kjer spi dedek bo modra svetloba še bolj intenzivna, saj s staranjem pada občutljivost očesne mrežnice na modro barvo. Prilagodila se bo tudi svetloba v drugih prostorih, v skladu z njihovim namenom in gibanjem stanovalcev, s čimer se vzbuja ali umirja delovanje določenih endokrinih žlez v telesu.
Opazuje tudi zdravje
Med bujenjem in vstajanjem v nov dan hišni sistem skenira obnašanje in zajema biometrične informacije. Hišni sistemi izmenjujejo informacije med seboj, nekatere pa posredujejo še mestnim kompjuterjem. Podatki za zunanje uporabnike so anonimni, sistem pa izboljšuje svoje poznavanje, saj zajema tudi podatke drugih stanovalcev v stavbi. Pri tem »razume« in poveže način obnašanja glede na starost, spol, zdravstveno stanje, socioekonomski status, vero, inteligenco, mentalno zdravje, tehnično nagnjenost, pripadnost socialnim skupinam ter hobijem in drugim aktivnostim. Zato je prebujanje lažje, v kuhinji sta kava in priljubljeni jogurt že pripravljena, dedek pa je dobil svoj toast in njegove priljubljene jutranje novice na tablični računalnik. Sistem opazuje, kako hitro bere in izbira vsebine, s čimer začne sklepati, da dedek vedno slabše vidi, pa tudi možgani so vedno počasnejši. Tablica ga opozori, da bi bilo dobro iti k zdravniku. To sporočilo se znajde tudi na tablici od potomca, skupaj s predlogom, da bi bilo dobro stopiti k notarju in urediti zapuščinske zadeve, hkrati ugotovi, kdaj imata oba čas in določi notarski termin.
Vohunsko spodnje perilo
Tipala v spodnjem perilu so ugotovila, da se je uporabnik zredil za nekaj kilogramov, povišal pa se je tudi srčni utrip in telesna temperatura. Število premikov med sedenjem daje slutiti, da mu ni udobno, kombinacija zbranih podatkov pa da se zaradi debelosti ne počuti dobro. Računalnik zasleduje tudi socialna omrežja ter ve, da je pred kratkim preminila hišna muca, ter sklepa, da so dodatni kilogrami posledica frustracije in žalosti. Na tablici se bo kmalu prikazalo priporočilo, da se naj naroči pri psihiatru.
Najmanj polovico naštetih podatkov že dolgo zbirajo veliki ponudniki, Google ali Facebook, zato je opisana in rahlo srhljiva prihodnost tik pred vrati. Vprašanje je le ali to res hočemo, in če ne, ali se temu lahko izognemo.
Povezane vsebine
