Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini

Projekt vreden 41,4 mio EUR bo do leta 2020 zmanjšal vodne izgube iz več kot 30% na manj kot 25%. Več kot polovico sredstev bodo zagotovili iz kohezijskih skladov. Uporabniki bodo s tremi novimi čistilnimi napravami uživali čistejšo vodo in z daljinskim sistemom odčitavanja plačevali stroške za vodo dejansko po porabi, 1730 občanov pa bo prvič priključeno na javni vodovod. Pet letno trdo delo so speljali z odliko.

Projekt vreden 41,4 mio EUR bo do leta 2020 zmanjšal vodne izgube iz več kot 30% na manj kot 25%. Več kot polovico sredstev bodo zagotovili iz kohezijskih skladov. Uporabniki bodo s tremi novimi čistilnimi napravami uživali čistejšo vodo in z daljinskim sistemom odčitavanja plačevali stroške za vodo dejansko po porabi, 1730 občanov pa bo prvič priključeno na javni vodovod. Pet letno trdo delo so speljali z odliko.

Tri občine, Mestna Občina Velenje, Občina Šoštanj ter Občina Šmartno ob Paki so si do leta 2015 zadale izredno pomemben cilj na področju komunalne infrastrukture, to je zagotovitev celovite in kvalitetne oskrbe uporabnikov z neoporečno pitno vodo v Šaleški dolini.

voda


Cilj bo dosežen z izvedbo skupnega projekta, katerega vrednost znaša 41,4 milijona evrov, od tega bo več kot polovico sofinancirano iz EU nepovratnih sredstev (Kohezijski sklad).

Projekt koordinira Komunalno podjetje Velenje d.o.o., katerega ustanoviteljice in lastnice so vse tri občine. Gre za zanimiv projekt in primer dobre prakse tako iz vidika financiranja, vsebine, kakor tudi strateškega pomena za vse tri občine. Projekt nam je predstavil mag. Branko NAVERŠNIK, koordinator operacije in obenem tudi vodja Službe za investicijski inženiring.

Kaj obsega projekt, in v kateri fazi se trenutno nahaja?
Projekt »Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini« je nedeljiv projekt treh občin in obsega gradnjo: 3 čistilnih naprav za pitno vodo, daljinski nadzor vodovodnega sistema in 43,5 km vodovodnega omrežja.

Gradnja cevovodov se nanaša na celotno vodooskrbo Šaleške doline, in sicer na magistralne in primarne vode, med drugim tudi obnovo povezovalnega cevovoda od zajetja do centralne čistilne naprave za pitno vodo. Pomembna gradnja vodovodov se bo izvedla na severnem delu doline, kjer bo rešen problem zanesljive vodooskrbe vseh naselij. Zelo pomembna je tudi zamenjava dotrajanih salonitnih cevovodov z ustreznejšimi materiali. Med največje pridobitve bo vsekakor sodila izgradnja povezovalnega vodovoda do občine Šmartno ob Paki, ki bo zagotavljal ustrezno in kvalitetno pitno vodo iz centralnega sistema.
Tri čistilne naprave, ki bodo zgrajene v sistemu, bodo prečistile vso pitno vodo z ustreznim sistemom ultrafiltracije, ki sodi med izredno naravne sisteme čiščenja. Sistem ultrafiltracije je eden najbolj sodobnih načinov čiščenja pitne vode v Evropi in dosega izredno dobre učinke.
Sistem daljinskega nadzora bo omogočal optimalno opravljanje omrežja in hitro zaznavanje vodnih izgub, ter bo nadgrajen s sistemom daljinskega odčitavanja števcev pri uporabnikih.

Kakšni so viri financiranja, v kateri fazi je projekt?
Predvidena finančna konstrukcija že odobrenega projekta »Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini« je naslednja: 23,9 Mio iz kohezijskih skladov, 13,3 in občinskega proračuna (v tem je vključen tudi DDV v vrednosti 6,9 Mio, ki se ne bo plačal, saj se bo poračunal) in 4,2 Mio iz državnega proračuna.
Koordinator projekta je izdelal in zagotovil vso potrebno dokumentacijo do trenutne faze in sicer:  predinvesticijske študije, uvrstitev v nacionalne programe, idejne študije in idejne zasnove ter lokalni operativni programi, dokumenti identifikacije investicijskih projektov, predinvesticijske zasnove, študija izvedljivosti projekta, študija stroškov in koristi, vloga za pridobitev sofinanciranja iz KS, PGD in PZI dokumentacija s pridobitvijo gradbenih dovoljenj ter investicijski program.

Izvedli smo že dva javna razpisa in podpisali pogodbe z izvajalcema za obveščanje javnosti in storitve inženirja po pogodbenih določilih FIDIC in nadzornika po Zakonu o graditvi objektov pri izvajanju operacije. Sedaj smo v zaključku priprav na izvedbo javnih razpisov za oddajo del gradnje. Ocenjujemo, da bomo razpise za gradnjo objavili še v 2011, spomladi izbrali izvajalce del in pričeli z gradnjo, ki jo bomo morali zaključiti do leta 2014.

Katere koristi prinaša projekt za Šaleško dolino?
Z izvedbo projekta »Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini« bomo izboljšali kvaliteto pitne vode za 45.000 prebivalcev Šaleške doline in na novo priključili okrog 1.730 uporabnikov na javni vodovod. Z izvedbo tega projekta pričakujemo zmanjšanje obratovalnih in vzdrževalnih stroškov ter zmanjšanje vodnih izgub iz preko 30 % na manj kot 25 % do leta 2020.

Vse te pridobitve pa prav gotovo zmanjšujejo porabo električne in ostale energije pri obratovanju, to pa sodi v področje trajnostnega razvoja. Ostale širše koristi, ki jih prinaša izvedba tega projekta so: zdrava in kvalitetna pitna voda za vse, zaščita voda Šaleške doline, povečan zdravstveni vidik prebivalstva, dvig kakovosti življenja prebivalstva, večji gospodarski razvoj, novi investitorji ter konkurenčnost industrije.

Branko_NAVERNIK
mag. Branko Naveršnik, univ.dipl.ekon., koordinator operacije, vodja službe za investic. inženiring, Komunalno podjetje Velenje

Za projekt ste pridobili sredstva EU, kako je potekala prijava in kaj je bil največji izziv?
Začetek aktivnosti je bil v letu 2006, ko je bil projekt uvrščen v nacionalni program RS. Na MOP in SVLR smo v pregled posredovali Vlogo z vso dokumentacijo za pridobitev sredstev iz kohezijskega sklada EU konec leta 2007.
V februarju leta 2008 so nas prvič obiskali predstavniki pobude JASPERS in predstavniki EK, junija istega leta so s strani pobude JASPERS podali končno poročilo za projekt vodooskrbe.

10.07.2009 je bila oddana vloga na MOP v podpis, 15.7.2009 pa je bila vloga v višini 41,2 mio EUR posredovana v elektronski verziji v Bruselj, 17.03.2010 pa smo poslali končno uradno verzijo vloge v Bruselj, avgusta istega leta smo še poslali zadnja pojasnila na EK v Bruselj. 09.02.2011 je bil podpisan Sklep komisije EU v Bruslju o potrditvi projekta. 01.09.2011 pa je bil podpisan Sklep o sofinanciranju operacije – Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini v Republiki Sloveniji na MOP.

Kako bi ocenili napore in vložen čas za pripravo projekta in  dokumentacije?
Sama priprava celotne dokumentacije je potekala dobrih 5 let. Napori, ki so bili vloženi so bili precejšnji, saj je delalo na projektu konstantno večje število izvajalcev del, predvsem na področju priprave projektne dokumentacije, zagotavljanju pravice gradnje in same priprave študije izvedljivosti ter vloge za pridobitev nepovratnih kohezijskih sredstev. Bilo je še ogromno sodelovanja z vsemi tremi občinami investitorkami, MOP, SVLR, pobude JASPER, komisije pri EU in ostalimi.

Sledi postopek gradnje in črpanje sredstev, še kakšni izzivi?
Največji izziv je prav gotovo izvesti postopke gradnje, s tem tudi počrpati nepovratna sredstva s strani EU in RS, ter dolgoročno zagotoviti normalne življenjske pogoje vsem obstoječim uporabnikom komunalnih storitev v Šaleški dolini. Ne nazadnje pa zaradi tega projekta privabiti nove investitorje in s tem tudi nove prebivalce v dolini.

Potrebno je omeniti, da je prav poseben izziv sodelovati tudi v naslednji finančni perspektivi EU, ki se pripravlja, ter pridobiti nova dodatna finančna sredstva in s tem dolgoročno zagotoviti kvalitetno komunalno oskrbo uporabnikom Šaleške doline.

Morebitni napotki za bodoče investitorje in sredstva EU skladov?
Glede na dejstvo, da smo uspeli s kandidaturo že na treh večjih projektih financiranih s strani EU, smo si v Komunalnem podjetju Velenje nabrali izredno veliko bogatih izkušenj, ki smo jih na nek način pripravljeni posredovati vsem bodočim prijaviteljem.

Ne morem mimo omembe, da je za izvedbo takih kandidatur prav gotovo zelo pomembna kadrovska zasedba strokovno usposobljene ekipe pripravljavcev iz različnih strok, ki posedujejo veliko znanja in so pripravljeni delati na terenu tudi v težkih razmerah  in ob sodelovanju s krajani, ki so na eni strani uporabniki komunalnih storitev in na drugi strani lastniki zemljišč, preko katerih potekajo trase gradnje.

Vsem bodočim prijaviteljem želim obilico uspehov, predvsem pa potrpljenja in strpnosti, ter sodelovanja, po potrebi pa se lahko obrnejo tudi  na nas.

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI