Prof. dr. Peter Novak, dekan Fakultete za visoke tehnologije in sisteme, ki je članica Visokošolskega središča Novo mesto, je novembra lani na 3. mednarodni konferenci inženirjev strojništva in Slavnostni akademiji Razvoj in uvajanje naprednih tehnologij, ki jo organizira Zveza strojnih inženirjev Slovenije prejel prestižno nagrado za življenjsko delo.
Kot izredno pronicljivega in odličnega poznavalca razmer na področju energetike smo ga povabili k pogovoru, pri čemer nam je podal da energente cenimo toliko, koliko so cenovno zanimivi. Mi ne ločimo energije po njeni kakovosti, ampak po ceni, ki pa ne odraža kakovosti.
![]() Dr. Peter Novak (levo) v pogovoru z Danijelom Zupančičem iz Trima (desno). (Foto: arhiv DL) |
Ali smo v Sloveniji na področju varovanja okolja dosegli kakšen tehnološki preboj, kako ocenjujete okoljsko zakonodajo?
Tehnološkega preboja nismo dosegli, smo pa v celoti zadostili predpisom o zmanjšanju emisij CO2. Zakonodaja je dovolj ostra, je pa preveč komplicirana in zato so inšpekcijske službe neučinkovite.
Katere vire energije smo zanemarili in kaj so lahko naše prednosti?
V Sloveniji smo v celoti zanemarili uporabo geotermalne energije in modernizacijo lesno- predelovalne industrije. Naša velika prednost je relativno bogastvo tekočih voda in zaloga lesne biomase.
Kdo so glavni akterji zelenih tehnologij?
Zelene tehnologije so zelo uspešno uvedli v Nemčiji in Danski in Avstriji. V Nemčiji so uspešno razvili tehnologijo vetrnic, kjer so še vedno vodilni v svetu, tehnologijo proizvodnje sončnih celic, uplinjanja biomase in proizvodnjo biodizla. Pomembno je njihovo uvajajne pasivnih hiš in uspešno delo inštituta za pasivne hiše. Na Danskem so izjemno uspešni pri uporabi biomase in odpadkov za daljinsko ogrevanje, v proizvodnji vetrnic in gospodinjskih aparatov z ozonu neškodljivimi plini. Avstrija pa je znana po intenzivni uporabi biomase za lokalno daljinsko ogrevanje in pri razvoju tehnologije za uporabo pelet in sekancev. Seveda pa so tudi ostale države aktivne na različnih področjih, ki pa niso tako izrazita (Nizozemska, Norveška).
![]() Prof. dr. Peter Novak, Foto: www.pozitivnaenergija.si |
Kam odteka slovenska pitna voda?
Odteka pretežno na Hrvaško. Boljša uporaba pitne vode je njena priprava in prodaja tja, kjer je nimajo. Pojem pitne vode je močno različen od vode v vodotokih, zato menim, da je pitna voda posebno bogastvo, ki bo postala nova nafta za 21. in 22. stoletje.
Kateri glavni energetski projekti nam bodo prinesli manj energetske odvisnosti od uvoza?
Na vidiku so: plinski terminal za utekočinjen naravni plin, HE na savi in Muri, vsaj dve novi akumulaciji, tovarna stekla in sončnih celic, daljnovodi in plinovodi za tranzit, za novo JE v Krškem pa nisem prepričan, da jo lahko zgradimo, saj bomo porušili s tem obvezo za 25% OVE do leta 2020 in še več po tem času. Njihova uresničitev je odvisna predvsem od stabilnosti in vizije vlade in stroke ter dovolj kakovostne priprave projektov.
Kateri energent bo vir za naslednja desetletja, znamo dovolj ceniti različne energente?
Glavni vir v 21 stoletju bodo premog, nafta, plin do 2050, nato OVE (sončna elektrika, vetrna elektrika, geotermalna energija). Energente cenimo toliko, koliko so cenovno zanimivi. Mi ne ločimo energijo po njeni kakovosti, ampak po ceni, ki pa ne odraža kakovosti. kWh elektrike ni enakovredna 1kWh tople vode.
Kaj nas čaka čez desetletje, če porabe energije ne bomo prilagodili zmožnostim planeta?
Človeštvo in planet sta vedno v dinamičnem ravnotežju in tako bo tudi v bodoče. Ker pa potrebujemo za pokrivanje sedanjih in bodočih potreb le 0,015 do 0,035% sončne energije, ki pade na Zemljo v enem letu, bo človeštvo postopno prešlo v celoti na uporabo sončne energije in rešilo problem oskrbe z energijo za vedno. Veliko večji problem bo imelo človeštvo s pitno vodo in hrano.
Je nenehna rast cen energentov rešitev?
Seveda je. Takoj, ko bodo fosilna goriva imela dvojno ceno, bodo postali obnovljivi viri energije tržno zanimivi in bodo postopno zamenjali fosilna goriva.
Profesor Novak je pomembno prispeval k razvoju Dolenjske, regije iz katere prihaja. Kot predsednik razvojnega sveta za JV Slovenijo je sodeloval pri oblikovanju kampusa Univerze V Novem mestu. Plod njegovih prizadevanj je leta 2006 ustavljena Visoka šola za tehnologije in sistem – VITES, katere dekan je. Dokaz njegovega vizionarstva je prizadevanje za združevanje slovenske industrije sistemov stavbnih strojnih instalacij. Prizadevanje, je dobilo največjo potrditev z izgradnjo in ustanovitvijo Hidria Inštituta Klima v letu 2006, katerega idejni nosilec je bil profesor Novak. V uvodnem referatu na posvetu naslednji dan pa je dr. P. Novak tudi predstavil novo vizijo enrgetskega sistema z obnovljivimi viri energije, ki ima tri nosilce energije: elektriko, metan in metanol, katerih osnovni vir bo sončna energija. Poleg tega je predlagal, da se paradigmo “nizko ogljična družba” (Low Carbon Society –LCS) zamenja z novo “družba z recikliranjem (kroženjem) ogljika (Carbon Recycling Society – CRS) , kar veliko bolj odraža realno stanje v svetu. Visokošolsko središče Novo mesto |
Smo sposobni uveljaviti javni prevoz in pustiti osebna vozila doma, bo mobilnost bolj premišljena zaradi višanja cen?
Odvisno od odločitve vlade. Če bo za prevoz na delo dovolila le plačila kart za javni prevoz, je problem rešen. V celoti pa bomo vedno imeli mešanico vseh tipov prevoznih sredstev. LPP se pripravlja na uvedbo avtobusov na komprimirani zemeljski plin. Skupinske vožnje na delo z osebnimi vozili bodo postale realnost. Javna izposoja avtomobilov se bo uveljavila, podobno kot na Japonskem.
Zakaj premoremo več nepremičnin in avtomobilov na državljana kot Nemci, Švedi, Švicarji?
Zaradi napačne davčne politike.