Gradnjo objekta naj raje kot arhitekt nadzira gradbeni inženir, priporočljiv je tudi nadzor projektanta. Nekateri investitorji delo nadzornikov ocenijo kot odlično in jim dajo priporočilo, ko pa jih vprašaš, ali bi istega nadzornika spet najeli, odgovorijo nikalno, pravi Mateja Duhovnik z ljubljanskega stanovanjskega sklada.
Pri zahtevnih delih naj bo nadzornik na gradbišču trikrat na teden, drugače pa najmanj enkrat na teden. Strokovnjaki svetujejo, naj nadzornik spremlja objekt vse do izteka garancijske dobe. Nadzornik je investitorjeva desna roka na gradbišču, saj ga zastopa pri vseh strokovnih vprašanjih pri gradnji, pravi Janez Jereb, upokojeni neodvisni gradbeni strokovnjak. Nadzornik je odgovoren, da gradnja poteka skladno s projektno dokumentacijo in predpisi. To z vodjem gradbišča potrdita s podpisom izjave pri tehničnem pregledu ob predaji objekta investitorju.
 |
Objekt naj spremlja do izteka garancijske dobe
Nadzornikova moralna dolžnost je, da do izteka garancijske dobe spremlja objekt. Če investitor odkrije skrite napake, ga bo tako ali tako poiskal, poudarja Jereb. Za objekt dajejo navadno dve leti garancije. Deset let garancije je za streho, tolikšna je tudi splošna garancijska doba za morebitne skrite napake, ki jih ob predaji ni mogoče odkriti.
Sodna praksa
Odškodninske odgovornosti nadzornik nima. Njegove naloge opredeljuje zakon o ograditvi objektov. Sodna praksa pa je takšna, da izvajalec gradnje odgovarja za vse napake, tudi če jih naredita projektant ali nadzornik. Prav bi bilo, da vsak odgovarja za tisto delo, ki ga je opravil, meni Mateja Duhovnik z ljubljanskega stanovanjskega sklada.
Kako izbrati nadzornika
Pameten investitor bo po Jerebovem mnenju poiskal inženirsko podjetje z referencami in izkušnjami pri nadzoru gradnje podobnih objektov, kot je njegov. Nadzornik s preverjenimi referencami je tudi po oceni Mateje Duhovnik najboljša izbira. Pri tem pa poudarja, da je njihove reference težko ovrednotiti. Nekateri investitorji njihovo delo ocenijo kot odlično, ko pa jih vprašaš, ali bi nadzornika znova najeli, odgovorijo nikalno, pravi iz izkušenj. Priporoča tudi projektantski nadzor gradnje, a ne za tolmačenje projekta, temveč za nadzor, ali gradnja poteka po projektni dokumentaciji. Velika napaka je, če le arhitekt nadzira gradnjo, saj bo gradnjo nadziral z arhitekturnega vidika, ne pa z gradbenega, o katerem je manj poučen. Gradbeni inženir naj bo nadzornik, dodaja Janez Jereb.
Bančna garancija kot jamstvo
Ko najamete nadzornika, naj z bančno garancijo jamči za kakovost svojega dela, svetuje Mateja Duhovnik. Lahko pa se zaplete tudi zaradi višine bančne garancije. Ta je navadno manj kot odstotek vrednosti objekta, medtem ko je lahko zaradi napak pri gradnji investitor utrpel veliko večjo škodo.
Več obiskov pri zahtevnih delih
Včasih so morali nadzorniki vsak dan podpisovati gradbeni dnevnik, zdaj pa je pogostost obiskov odvisna od plačila, predvsem pa od zahtevnosti del, pravi Janez Jereb. Pri manj zahtevnih delih, kot je priprava gradbišča, naj bo nadzornik na gradbišču vsaj enkrat na teden. Pri bolj zahtevnih delih mora biti nadzor pogostejši, recimo trikrat na teden.
Sežanski primer: Napake in nadzornikova odgovornost
Strokovnjaka Janeza Jereba in Matejo Duhovnik smo vprašali, ali bi lahko z dobrim nadzorom preprečili nekatere napake na poslovnem objektu v Sežani, ki jih je ugotovil sodni izvedenec v svojem poročilu. Oba poudarjata, da bi lahko bolje presojala nadzornikovo delo, če bi napake videla, zato so njuni komentarji zgolj načelni.
Če so luknje na ograji, ki pomenijo poroznost, vidne, bi jih lahko nadzornik opazil. Če pa so nastale zaradi slabega materiala, jih ni mogel videti, pravi Janez Jereb. Postrani položene in slabo zakitane fasadne plošče, ki pomenijo lepotno napako, bi nadzornik po Jerebovem mnenju moral videti. Ali je nosilec v notranjosti zares povešen, se po Jerebovih besedah lahko ugotovi s pregledom gradbenega dnevnika, ki bi ga moral nadzornik opraviti pred betoniranjem tega nosilca. To napako bi moral nadzornik videti, če ni projektantova. Nadzornik bi moral izvajalcu povedati, naj sanira slabo izvedena in neravna tla zaradi neustrezno postavljene izolacije in kovinskih mrež, pravi Mateja Duhovnik. Pri poroznem in napihnjenem asfaltu Mateja Duhovnik opozarja, da lahko gre za slab material. Pri poškodbah žlebu in zidnih razpokah je treba ugotoviti, kdaj in zakaj so nastale, da bi lahko zanje našli krivca, še dodaja.
