Kako zgraditi nizkoenergijsko hišo

Kako zgraditi nizkoenergijsko hišo

Bi radi živeli v zdravi in za bivanje prijetni hiši z nizkimi stroški vzdrževanja in majhnim vplivom na okolje? Ste tik pred gradnjo in se v poplavi ponudb na trgu počutite izgubljeni?

Neodvisen energetski svetovalec Matjaž Valenčič vam ponuja nekaj napotkov za lažji začetek. Osnova energetsko učinkovitega objekta so ustrezna velikost, oblika in orientacija zgradbe, razpored prostorov, primerna zunanja toplotna zaščita, tesnost ovoja zgradbe, energetsko učinkovita zasteklitev, prezračevanje ter ogrevanje. Ukrepi v toplotno učinkovitost zgradbe pa morajo biti uravnoteženi. Nov energetski zakon EZ-1 določa, da morajo biti vse nove stavbe skoraj ničenergijske. Podrobne definicije o skoraj ničenergijski stavbi še ni, splošna definicija iz istega zakona pa določa, da skoraj ničenergijska stavba pomeni stavbo z zelo visoko energetsko učinkovitostjo oziroma zelo majhno količino potrebne energije za delovanje, pri čemer je potrebna energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini.

 

nizkoenergijska montažna hiša lumarHiša Lumar

 

Odločite se za skoraj ničenergijsko
Za vse, ki se gradnje šele lotevate, je torej dobro, da se odločite za skoraj ničenergijsko hišo.
Kaj to pomeni v praksi? Na zunanjem ovoju stavbe naj bo veliko izolacije, koeficient prehoda toplote naj bo precej pod U = 0,15 W/m2K, točne vrednosti pa naj določi arhitekt. Poleg tega so pomembni tudi zrakotesnost zgradbe, gradnja brez toplotnih mostov, prezračevanje z vračanjem energije odpadnega zraka, energijsko učinkovita okna, uporaba varčnih gospodinjskih aparatov,energijsko učinkovita priprava in raba sanitarne vode, pasivni sistem rabe sončne energije, zmanjševanje toplotnih izgub ter podobni ukrepi. Izredno pomembne so podrobnosti, saj toplotni mostovi izrazito poslabšajo učinkovitost stavbe. Okna naj bodo kakovostna, zatesnjena, izolacijska, z lesenimi okviri, s toplotnozaščitnimi okenskimi stekli s plinskim polnjenjem in z IR-kovinskim nanosom, vrednost toplotne prehodnosti celotnega okna naj bo Uw _< 0,8 W/m2K. Okna naj bodo vgrajena v področju toplotne izolacije, kajti če je okno vgrajeno neustrezno, lahko hladen zrak in vlaga prodreta v konstrukcijo prav do notranjega roba okenskega okvirja. Tako pride do toplotnih mostov, netesna vgradnja pa povzroči toplotne izgube in vlaženje konstrukcije. Problem ni le izguba energije, temveč tudi propadanje okna in slabša mikroklima prostora.

 

Poskrbite za mehansko prezračevanje
Sodobna okna so dobro zatesnjena, prostori imajo malo ventilacijskih izgub. Ker je naravno zračenje prostorov manjše, je treba vgraditi sistem mehanskega prezračevanja z vračanjem energije.
Energijsko najučuinkovitejša je vgradnja centralnega prezračevanja z entalpijskimi prenosniki (vračanje toplote in vlage, s čimer se dosega boljši energijski izkoristek). Energijsko učinkovitost prezračevanja izboljšamo, če dovod svežega zunanjega zraka temperiramo z energijo zemlje (zemeljski menjalnik); pozimi se zrak nekoliko segreje, poleti pa ohladi. Centralni prezračevalni sistem zvračanjem energije zagotavlja bivalno ugodje in kakovosten zrak v bivalnih prostorih ob minimalnih tekočih stroških.

 

baner prezracevanje

 

Hladite brez dodatne energije
Dodatni zemeljski menjalnik poveča energijsko učinkovitost: pozimi se dovedeni zrak nekoliko segreje, kar poveča učinkovitost toplotnega menjalnika, poleti se zrak nekoliko ohladi, kar dodatno poveča učinek ohlajevanja zgradbe brez klimatske naprave. A nikar ne pozabite na redno čiščenje zemeljskega menjalnika. Pomembno pri zagotavljanju bivalnega udobja je hlajenje brez dodatne energije. Naravno nočno prezračevanje ohladi stavbo, mehansko hlajenje ni potrebno. Paziti je treba le, da preprečite dostop neželenim gostom (namestite torej komarnike in okenske rešetke). Uporabite trajnostno arhitekturo. Ravna zelena streha ima precej prednosti, ne glede na to, ali je intenzivna ali ekstenzivna. Prva prednost je, da omili ali celo prepreči poletno pregrevanje zgornjih prostorov. Druga, čedalje pomembnejša, da zadržuje vodo in zato upočasni odtekanje v naravno okolje.

 

Trajnostna arhitektura poskuša doseči estetsko kakovost stavbe ob čim manjši porabi virov in energije, ob hkratnem upoštevanju njenih vseživljenjskih stroškov. Usmerja se predvsem v vprašanja zasnove (oblikovanje) in izbire materialov ter tehnologij, hkrati pa upošteva ustrezne vidike trajnostne gradnje. Pomembno je sestaviti in ovrednotiti elemente trajnostne gradnje, ki so: vrednost, bivalno ugodje, raba prostora, kakovost notranjega zraka, osvetlitev in dnevna svetloba, akustika prostora, energetsko učinkovit stavbni ovoj, energetske zasnove stavbe, škodljive snovi, optimizirana gradbena tehnologija in učinkovito načrtovanje, raba virov, energetsko modeliranje in končno cena in vrednotenje v vseživljenjskem krogu. Medsebojno primerljivi gradniki omogočajo izdelavo celostne ocene, kajti z merili trajnostne gradnje lahko vse ukrepe ovrednotite in jih primerjate. Tako lahko zgradite boljšo stavbo z manj denarja. Kupujte izdelke priznanih izvajalcev. Vsi izdelki, ki jih boste uporabili pri gradnji, naj imajo ustrezna dokazila o kakovosti in skladnosti, zagotovljen servis ter tehnično pomoč. Smiselno je, da jih kupujete pri priznanih in uveljavljenih proizvajalcih. Za neznane izdelke in izvajalce pa zahtevajte referenčno listo. Zavedajte se, da imate kot potrošnik kar nekaj pravic.

 

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI