vodaV letu 2009 je bilo v Sloveniji zagotovljenih 81 m3, porabljenih pa je bilo  60 m3 vode na prebivalca. Več kot pol te vode je bilo porabljene v gospodinjstvih, in sicer povprečno 42 m3 na člana gospodinjstva.

 

22. marec je svetovni dan voda, dan, ko naj bi več pozornosti namenili vodi kot temelju življenja na zemlji. Kako čisto je naše okolje, se kaže tudi v kakovosti voda; ta pa je odvisna tudi od načina črpanja vode, od uporabe vode in tudi od ravnanja z odpadnimi vodami. Kakovost vode je ključnega pomena za zagotavljanje zdravega okolja in zdravja ljudi v mestih in na podeželju. Prav tej temi je posvečen letošnji svetovni dan voda – z geslom »Voda za mesta«. Kakovostna voda omogoča zdrave ekosisteme, s tem pa se hkrati izboljšuje tudi zdravje ljudi. Zato je pomembno zavedanje, da je voda vir našega življenja; naša skrb mora biti namenjena predvsem ohranjanju vseh njenih oblik in njene kakovosti ter ravnanju z odpadnimi vodami.


Slovenija je ena izmed vodno najbogatejših držav v Evropi

Slovenija je bogata z vodnimi viri in se uvršča med vodno najbogatejše države v Evropi. Po ozemlju Slovenije se samo v rekah in potokih letno pretoči okoli 34 milijard m3 vode; glede na skupno količino vode na prebivalca skoraj za štirikrat presega evropsko povprečje. V zgornjem delu rek najdemo čisto pitno vodo, ker večina rek izvira v alpskem svetu. Vodno bogastvo Slovenije so tudi izviri, naravna in umetna jezera ter del Jadranskega morja.


Koliko vode je zagotovljene in koliko se je kje porabi?

Večina vode iz javnega vodovoda se v Sloveniji načrpa iz podzemnih virov. V letu 2009 – na to leto se nanašajo zadnji razpoložljivi podatki – je bil ta delež 97-odstoten. Iz površinskih voda se je za oskrbo s pitno vodo – predvsem zaradi njene slabe kakovosti – načrpa čedalje manj; v letu 2009 je bil ta delež le 3-odstoten. V Sloveniji je bilo v letu 2009 zagotovljenih 81 m3 vode na prebivalca, od tega je bilo porabljenih skupaj (za različne potrebe) 60 m3 vode na prebivalca.

Največ vode na prebivalca so v letu 2009 porabila gospodinjstva, skupaj 42 m3 načrpane vode na člana. Poraba vode na člana gospodinjstva je bila v Sloveniji v enajstih mestnih občinah zelo različna. Največ vode na člana gospodinjstva je bilo porabljene v mestni občini Ljubljana, in sicer kar 60 m3; sledile so Velenje s 54 m3 porabljene vode na člana gospodinjstva, Kranj z 52 m3, Celje s 47m3, Koper s 45 m3, Maribor in Nova Gorica s po 43 m3, Murska Sobota z 41 m3, Novo mesto in Ptuj s po 38 m3, Slovenj Gradec s 26 m3; 37 m3 vode na člana gospodinjstva je bilo povprečno porabljenih v preostalih občinah po Sloveniji skupaj. Poraba vode na člana gospodinjstva se od leta 2002 bistveno ne spreminja: v zadnjih 7 letih se je skupna količina porabljene vode povečala za 0,2 %, tj. na 85,4 milijona m3 vode oz. na 42 m3 vode na prebivalca ali približno na 117 l/dan na prebivalca v Sloveniji. Preostala načrpana voda se porabi v različnih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. V letu 2009 je to pomenilo 18 m3 na prebivalca.

Koliko odpadne vode iz gospodinjstev se prečisti?

V letu 2009 so k odpadni vodi, zbrani v javnih kanalizacijskih sistemih, »prispevali« gospodinjstva 38 % te vode, poslovni subjekti z industrijskimi dejavnostmi 10,4 %, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo manj kot 1 %, storitvene dejavnosti pa 5,5 %. Druge vode, med katere prištevamo padavinske vode in zaledne vode, pa so predstavljale 46 % vseh odpadnih voda. V javnih kanalizacijskih sistemih je bilo v celoti zbranih 82 m3 odpadnih voda različnega izvora na prebivalca, od tega samo iz gospodinjstev 31 m3 odpadnih voda na člana gospodinjstva. Količina zbrane odpadne vode iz gospodinjstev je bila v enajstih mestnih občinah zelo različna: največ odpadne vode na prebivalca je nastalo v mestni občini Ljubljana, 60 m3; sledile so Velenje s 55 m3, Maribor s 54 m3, Kranj z 52 m3, Celje z 41 m3, Murska Sobota z 38 m3, Koper in Nova Gorica s po 36 m3, Novo mesto s 30 m3, Ptuj s 26, Slovenj Gradec s 25 m3 odpadne vode na prebivalca; povprečno 21 m3 odpadne vode na prebivalca pa je nastalo v preostalih občinah po Sloveniji skupaj.

Odpadne vode se delno prečiščujejo v čistilnih napravah; v letu 2009 je bilo prečiščenih 116 milijonov m3 odpadne vode ali skupaj 57 m3 odpadne vode na prebivalca. Preostalih 52 milijonov m3 odpadnih voda je ostalo neprečiščenih.


Količina prečiščene in neprečiščene odpadne vode iz javne kanalizacije na prebivalca, Slovenija, 2002–2009
Količina prečiščene odpadne vode na prebivalca se je v času od 2002 do 2009 povečevala; skupno se je v teh sedmih letih povečala za 32,6 %. Leta 2009 je bilo prečiščenih 116 milijonov m3 odpadnih voda različnega izvora ali 57 m
3 odpadnih voda na prebivalca ali približno 153 l/dan. Količine odpadnih voda, ki so ostale neprečiščene, pa so v tem obdobju nekoliko nihale. Leta 2009 je ostalo neprečiščenih 52 milijona m3 odpadnih voda različnega izvora ali 26 m3 odpadnih voda na prebivalca, to je približno 69 l/dan.


Koliko vode se načrpa, koliko se je porabi in koliko se je prečisti v EU?

Količine načrpane (zagotovljene), dobavljene (porabljene) in prečiščene vode se med posameznimi državami Evropske unije močno razlikujejo. Po podatkih Eurostata so v letu 2007 načrpali največ vode na prebivalca na Irskem in v Bolgariji , in sicer več kot 100 m3 vode na prebivalca na leto. V Sloveniji je bilo načrpane 83 m3 vode na prebivalca na leto. Najmanj vode pa so načrpali v Latviji, in sicer 6 m3 na prebivalca na leto.

Količina načrpane vode v javnem vodovodu v EU (podatki za zadnje razpoložljivo leto, tj. 2007)


voda_graf1
Količina prečiščene in neprečiščene odpadne vode iz javne kanalizacije na prebivalca, Slovenija, 2002–2009
voda_graf2
Količina načrpane vode v javnem vodovodu v EU (podatki za zadnje razpoložljivo leto, tj. 2007)



Vir: 
http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&plugin=1&language=en&pcode=ten00006

Največ vode porabijo gospodinjstva na Cipru, 94 m3 na člana na leto, sledita ji Finska z 78 m3 in Italija z 74 m3 na člana gospodinjstva. Najmanj vode na člana gospodinjstva porabijo v Latviji, Litvi, na Malti in v Romuniji. V Sloveniji porabimo 61 m3 vode na člana gospodinjstva.


Sistem čiščenja odpadnih voda je v državah članicah Evropske unije različno razvit. Približno 70 % prebivalstva Evropske unije je priključenih na čistilne naprave. Ta delež je največji na Nizozemskem, in sicer je tam priključenih na čistilno napravo 99 % prebivalcev; v Španiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji je ta delež 90-odstoten. Najmanjši je ta delež na Malti; tam je priključenih na čistilno napravo komaj 13 % prebivalstva. V Sloveniji je po podatkih iz leta 2007 ta delež 48-odstoten; to pomeni, da spadamo med države, v katerih je delež prebivalstva, priključenega na čistilne naprave majhen, in da velik del prebivalstva v Sloveniji še vedno uporablja greznice.

erevija varčujem z energijo voda raba vode komunalna energetikaodpadne vode

Varčevanje toplotne energije

Toplotna črpalka za brezhibno ogrevanje z radiatorji

V zadnjih letih so bile zime različne. Od nadpovprečno hladnih, do rekordno toplih. Kakšna zima je pokazala zobe bolj kot smo vajeni, tako da so bili tudi stroški za ogrevanje višji kot običajno. Delovanje toplotne črpalke zrak - voda je v ekstremnejših zimskih temperaturah...

Toplotna črpalka in sončna elektrarna

Toplotna črpalka in sončna elektrarna nam zagotovljata finančno varnost na dolgi rok. Stroški električne energije in stroški ogrevanja za gospodinjstva predstavljajo veliko obremenitev. Toplotna črpalka nam letne...

Toplotna črpalka Samsung EHS z integriranim bojlerjem

Nova toplotna črpalka Samsung R32 EHS zmanjša emisije CO2 do 70% zahvlajujoč sredstvu R32, kar velja za vse modele toplotnih črpalk od 4-16 kW. To pa ni edina prednost sredstva. V primerjavi z R410A, porabi manj...

Prenovljene toplotne črpalke Gorenje

V Gorenju so na trg lansirali prenovljeno linijo toplotnih črpalk zrak - voda Aerogor ECO Inverter AS in s tem tudi tip ALL-IN-ONE, ki pomeni samostoječo talno enoto z že vgrajenim visokokakovostnim emajliranim...

GRADNJA IN OBNOVE

Pasivne hiše v živo - za ogled odprtih 13 pasivnih hiš

Konzorcij pasivna hiša, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Eko sklad, j. s., že desetič organizirata dneve pasivnih hiš, ki bodo letos potekali od 8. do 10. novembra. V tem vikendu si bo mogoče brezplačno ogledati številne pasivne hiše po različnih krajih v Sloveniji.

Energetska prenova hiše brez napak

Konec zime je blizu in na vrata trka nova gradbena sezona. Investitorji, ki vas je zmotil sevajoči hlad mrzlih sten in previsoki stroški ogrevanja, jo gotovo že nestrpno pričakujete.

Suhi estrih - obnova tlaka in poda

Pri prenovi starejših hiš je čas, ki ga porabimo za obnovo tal, zelo pomemben. Dokler tla niso gotova, vse ostalo čaka. Ker je čas denar, uporaba suhih estrihov čedalje bolj narašča. Suhi estrihi so primerni za...

Vlaga v zidu - kako sanirati

Zidovi se lahko navlažijo iz stalnih in občasnih virov vlage, ki so nad in pod površino terena. Če je zid suh, to pomeni, da smo ga z gradbenimi prijemi pravilno zaščitili pred vdorom vlage, ter da se nahaja v...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Solarni moduli za sončne elektrarne - kako prepoznati dobre

Za solarne module je še kako pomembna kakovost, ki neposredno vpliva na donosnost sončne elektrarne v celotni življenjski dobi. Pred investicijo je smiselno preveriti koliko sončnega obsevanja zmore izbrani solarni modul pretvoriti v elektriko ter njegov upad moči v celotni življenjski dobi.

Baterija za shranjevanje elektrike Power Blox

Baterija za shranjevanje elektrike POWER BOX je bila predstavljena na preteklem sejmu Intersolar 2019. Gre za nagrajen sistem shranjevanja elektrike, švicarskega proizvajalca Stäubli.

Sončne elektrarne - pregled trga v Sloveniji

V letu 2018 smo pri gospodinjstvih opazili skokovito rast na področju samooskrbe z elektriko, ki jo omogočajo sončne elektrarne. Konec leta 2017 je bilo v Sloveniji skupno nameščenih 5.536 sončnih elektrarn v...

Sončna elektrarna poskrbi za ogrevanje vaše hiše

Zadnje desetletje zaznamuje solarna revolucija in umik fosilnih goriv. Še pred desetletjem nihče ni pomislil na samooskrbo z elektriko, kot jo danes omogoča sončna elektrarna, še manj smo verjeli, da bi lahko...

Aktualne novice

Energija plus odpira vrata e-mobilnosti

Podjetje Energija plus vabi vse zainteresirane danes, v četrtek, 7.11.2019, na odprtje nove polnilne postaje na Veselovi ulici 10 v Mariboru. Od 13.00 - 17.00 ure boste lahko preizkusili nove modele električnih vozil, brezplačno preizkusili vožnjo z e-kolesom in e-skirojem in sodelovali v nagradni igri za...

Bo trajnostna gradnja z novo direktivo postala evropska stvarnost

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenija je na četrto konferenco trajnostne gradnje, ki je letos potekala v prostorih Knauf Insulation Experience Centra (KIEXC) v Škofji Loki, privabilo 135...

Sejem vseh sejmov

52. MOS prinaša še bogatejšo ponudbo in ponovno segmetacijo sejma na pet ključnih področij: MOS Dom, MOS Turizem, MOS Tehnika, MOS B2B in MOS Plus. Sejem, ki ga lahko v Celju obiščete od 10. do 15. septembra, bo...

Blagovna znamka Jupol v praznovanju 50. rojstnega dne

Družba JUB je v prostorih Švicarije v Tivoliju pripravila sklepno praznovanje ob 50-letnici blagovne znamke JUPOL, ki je JUB-ova najuspešnejša in najmočnejša blagovna znamka. Na predstavitvi so lahko udeleženci...

Prezračevanje, klimatizacija

Prezračevanje, prezračevalni sistem in pogoste zmote

V prispevku predstavljamo katero prezračevanje dejansko potrebujemo, kako pravilno prezračevati in različne možnosti rešitve za centralni ali decentralni prezračevalni sistem.

Zračenje zaprtih prostorov

Zdi se, da smo v želji po čim večji energijski učinkovitosti svojih domov pozabili, čemu je dom sploh namenjen. To namreč ni laboratorij za doseganje prihrankov energije, ampak prostor, kamor se zatečemo po...

Revolucionarna klimatska naprava Samsung, ki ne piha

Samsung Electronics je pred časom lansiral revolucionarno stensko Wind-Free™ klimatsko napravo, ki ustvarja nadpovprečno prijetno bivalno klimo, nelagodje zaradi direktnega hladnega zračnega toka pa je preteklost....

Prezračevalni sistem v vsako hišo

Okna in vrata, ki odlično tesnijo, in toplotnoizolativna fasada zagotavljajo energijsko učinkovitost objekta. Pozimi nas ne zebe, poleti nam ni prevroče. Cena za to udobje je lahko visoka, če smo pozabili na...

Varčevanje vode

Rezervoarji za deževnico in biološke čistilne naprave

Rezervoarji za deževnico in biološke čistilne naprave morajo imeti dolgo življenjsko dobo, popolno tesniti, prenašati obremenitve in biti odporni na korozijo. Danes so lahko izdelani iz betona ali iz umetne mase, vprašanje je le, katera izvedba ima manj pomanjkljivosti.

Biološka čistilna naprava in pameten nakup

Ob veliki ponudbi raznih proizvajalcev se je potrebno odločiti za izdelek, ki bo izpolnil obljube in pričakovanja. Biološko čistilno bomo uporabljali več desetletij, delovati mora brezhibno in skoraj brez stroškov,...

Filtri za vodo - kristalno čista voda

Čista voda je edina tekočina, ki nemoteno pride do vseh celic, zato je osnova za dobro zdravje in vitalnost. Čsta voda prav gotovo ni voda, ki vsebuje klor, pesticide, kancerogene snovi in težke...

Nakup čistilne naprave – kaj moramo vedeti

Nakup male čistilne naprave ni enostaven, saj jo kupujemo za več desetletij. V tem času bo morala delovati brez napak, uporabniku pa povzročati čim manjše stroške. Ponudba na trgu je velika, zato so se v podjetju...

ZELENA MOBILNOST

Ukrepi za množičen prehod na električni avto

Električni avto ni več redkost preprosto zato, ker se izplača. Vlade, vključno z našo, pa so dolžne sprejemati ukrepe, ki bodo pospešili množičen prehod na elektrifikacijo.

Električni avto - nujno in takoj

Motor z notranjim zgorevanjem je premična in komplicirana kemična tovarna. Ima izjemno slab izkoristek, saj od vsakega litra bencina 6 deci spremeni v toploto in izpušne pline, samo ostanek služi resničnemu...

Električni avto da ali ne?

Če bi vse odpadne snovi, ki povzročajo neprijetne klimatske spremembe lahko odvedli v vesolje, električnega avta sploh nebi potrebovali. Naprej bi lahko kurili premog in nafto, večina toplotnih strojev pa bi lahko...

Finančna matematika za električni avto -  strošek za gorivo zamenjam z...

V praksi izkušnje za električni avto kažejo, da je ta zelo primeren za vse uporabnike, ki dnevno v povprečju opravijo vsaj 100 kilometrov in lahko baterijo polnijo doma. Ti spadajo v veliko skupino dnevnih migrantov,...

Inštalacije

Talno ogrevanje - suhomontažni sistem

Pri adaptacijah starih zgradb se pogosto pojavijo potrebe po vgradnji talnega ali stenskega ogrevanja, saj se običajno investitorji odločijo za vgradnjo ogrevalnega sistema, ki bi deloval najbolj učinkovito in tudi najbolj varčno.

Tako lahko lastniki varčujejo

Fosilna goriva se bodo zagotovo dražila, kar naredi obnovljive vire energije za ogrevanje objektov še bolj zanimive. Pri tem so zelo priročne toplotne črpalke, čeprav niso...

Varna uporaba je na prvem mestu

Takojšnja in enakomerna toplota, visoki izkoristki, nizka cena in največji dolgoročni prihranki so prednosti, zaradi katerih je uporaba zemeljskega plina v gospodinjstvih čedalje bolj razširjena. Pomembno pa je, da...

Menjam ogrevanje za talno

V želji za udobjem in ugodjem človeštvo že tisočletja prilagaja svoja bivališča razmeram v okolju. V hladnejših dneh leta je prostore kjer bivamo potrebno ogreti, da bi se v njih dobro počutili. Med več načini...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.