V letu 2009 je bilo v Sloveniji zagotovljenih 81 m3, porabljenih pa je bilo 60 m3 vode na prebivalca. Več kot pol te vode je bilo porabljene v gospodinjstvih, in sicer povprečno 42 m3 na člana gospodinjstva.
22. marec je svetovni dan voda, dan, ko naj bi več pozornosti namenili vodi kot temelju življenja na zemlji. Kako čisto je naše okolje, se kaže tudi v kakovosti voda; ta pa je odvisna tudi od načina črpanja vode, od uporabe vode in tudi od ravnanja z odpadnimi vodami. Kakovost vode je ključnega pomena za zagotavljanje zdravega okolja in zdravja ljudi v mestih in na podeželju. Prav tej temi je posvečen letošnji svetovni dan voda – z geslom »Voda za mesta«. Kakovostna voda omogoča zdrave ekosisteme, s tem pa se hkrati izboljšuje tudi zdravje ljudi. Zato je pomembno zavedanje, da je voda vir našega življenja; naša skrb mora biti namenjena predvsem ohranjanju vseh njenih oblik in njene kakovosti ter ravnanju z odpadnimi vodami.
Slovenija je ena izmed vodno najbogatejših držav v Evropi
Slovenija je bogata z vodnimi viri in se uvršča med vodno najbogatejše države v Evropi. Po ozemlju Slovenije se samo v rekah in potokih letno pretoči okoli 34 milijard m3 vode; glede na skupno količino vode na prebivalca skoraj za štirikrat presega evropsko povprečje. V zgornjem delu rek najdemo čisto pitno vodo, ker večina rek izvira v alpskem svetu. Vodno bogastvo Slovenije so tudi izviri, naravna in umetna jezera ter del Jadranskega morja.
Koliko vode je zagotovljene in koliko se je kje porabi?
Večina vode iz javnega vodovoda se v Sloveniji načrpa iz podzemnih virov. V letu 2009 – na to leto se nanašajo zadnji razpoložljivi podatki – je bil ta delež 97-odstoten. Iz površinskih voda se je za oskrbo s pitno vodo – predvsem zaradi njene slabe kakovosti – načrpa čedalje manj; v letu 2009 je bil ta delež le 3-odstoten. V Sloveniji je bilo v letu 2009 zagotovljenih 81 m3 vode na prebivalca, od tega je bilo porabljenih skupaj (za različne potrebe) 60 m3 vode na prebivalca.
Največ vode na prebivalca so v letu 2009 porabila gospodinjstva, skupaj 42 m3 načrpane vode na člana. Poraba vode na člana gospodinjstva je bila v Sloveniji v enajstih mestnih občinah zelo različna. Največ vode na člana gospodinjstva je bilo porabljene v mestni občini Ljubljana, in sicer kar 60 m3; sledile so Velenje s 54 m3 porabljene vode na člana gospodinjstva, Kranj z 52 m3, Celje s 47m3, Koper s 45 m3, Maribor in Nova Gorica s po 43 m3, Murska Sobota z 41 m3, Novo mesto in Ptuj s po 38 m3, Slovenj Gradec s 26 m3; 37 m3 vode na člana gospodinjstva je bilo povprečno porabljenih v preostalih občinah po Sloveniji skupaj. Poraba vode na člana gospodinjstva se od leta 2002 bistveno ne spreminja: v zadnjih 7 letih se je skupna količina porabljene vode povečala za 0,2 %, tj. na 85,4 milijona m3 vode oz. na 42 m3 vode na prebivalca ali približno na 117 l/dan na prebivalca v Sloveniji. Preostala načrpana voda se porabi v različnih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih. V letu 2009 je to pomenilo 18 m3 na prebivalca.
Koliko odpadne vode iz gospodinjstev se prečisti?
V letu 2009 so k odpadni vodi, zbrani v javnih kanalizacijskih sistemih, »prispevali« gospodinjstva 38 % te vode, poslovni subjekti z industrijskimi dejavnostmi 10,4 %, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo manj kot 1 %, storitvene dejavnosti pa 5,5 %. Druge vode, med katere prištevamo padavinske vode in zaledne vode, pa so predstavljale 46 % vseh odpadnih voda. V javnih kanalizacijskih sistemih je bilo v celoti zbranih 82 m3 odpadnih voda različnega izvora na prebivalca, od tega samo iz gospodinjstev 31 m3 odpadnih voda na člana gospodinjstva. Količina zbrane odpadne vode iz gospodinjstev je bila v enajstih mestnih občinah zelo različna: največ odpadne vode na prebivalca je nastalo v mestni občini Ljubljana, 60 m3; sledile so Velenje s 55 m3, Maribor s 54 m3, Kranj z 52 m3, Celje z 41 m3, Murska Sobota z 38 m3, Koper in Nova Gorica s po 36 m3, Novo mesto s 30 m3, Ptuj s 26, Slovenj Gradec s 25 m3 odpadne vode na prebivalca; povprečno 21 m3 odpadne vode na prebivalca pa je nastalo v preostalih občinah po Sloveniji skupaj.
Odpadne vode se delno prečiščujejo v čistilnih napravah; v letu 2009 je bilo prečiščenih 116 milijonov m3 odpadne vode ali skupaj 57 m3 odpadne vode na prebivalca. Preostalih 52 milijonov m3 odpadnih voda je ostalo neprečiščenih.
Količina prečiščene in neprečiščene odpadne vode iz javne kanalizacije na prebivalca, Slovenija, 2002–2009
Količina prečiščene odpadne vode na prebivalca se je v času od 2002 do 2009 povečevala; skupno se je v teh sedmih letih povečala za 32,6 %. Leta 2009 je bilo prečiščenih 116 milijonov m3 odpadnih voda različnega izvora ali 57 m 3 odpadnih voda na prebivalca ali približno 153 l/dan. Količine odpadnih voda, ki so ostale neprečiščene, pa so v tem obdobju nekoliko nihale. Leta 2009 je ostalo neprečiščenih 52 milijona m3 odpadnih voda različnega izvora ali 26 m3 odpadnih voda na prebivalca, to je približno 69 l/dan.
Koliko vode se načrpa, koliko se je porabi in koliko se je prečisti v EU?
Količine načrpane (zagotovljene), dobavljene (porabljene) in prečiščene vode se med posameznimi državami Evropske unije močno razlikujejo. Po podatkih Eurostata so v letu 2007 načrpali največ vode na prebivalca na Irskem in v Bolgariji , in sicer več kot 100 m3 vode na prebivalca na leto. V Sloveniji je bilo načrpane 83 m3 vode na prebivalca na leto. Najmanj vode pa so načrpali v Latviji, in sicer 6 m3 na prebivalca na leto.
Količina načrpane vode v javnem vodovodu v EU (podatki za zadnje razpoložljivo leto, tj. 2007)
 Količina prečiščene in neprečiščene odpadne vode iz javne kanalizacije na prebivalca, Slovenija, 2002–2009 |
 Količina načrpane vode v javnem vodovodu v EU (podatki za zadnje razpoložljivo leto, tj. 2007) |
Vir: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&init=1&plugin=1&language=en&pcode=ten00006
Največ vode porabijo gospodinjstva na Cipru, 94 m3 na člana na leto, sledita ji Finska z 78 m3 in Italija z 74 m3 na člana gospodinjstva. Najmanj vode na člana gospodinjstva porabijo v Latviji, Litvi, na Malti in v Romuniji. V Sloveniji porabimo 61 m3 vode na člana gospodinjstva.
Sistem čiščenja odpadnih voda je v državah članicah Evropske unije različno razvit. Približno 70 % prebivalstva Evropske unije je priključenih na čistilne naprave. Ta delež je največji na Nizozemskem, in sicer je tam priključenih na čistilno napravo 99 % prebivalcev; v Španiji, Nemčiji, Italiji in Avstriji je ta delež 90-odstoten. Najmanjši je ta delež na Malti; tam je priključenih na čistilno napravo komaj 13 % prebivalstva. V Sloveniji je po podatkih iz leta 2007 ta delež 48-odstoten; to pomeni, da spadamo med države, v katerih je delež prebivalstva, priključenega na čistilne naprave majhen, in da velik del prebivalstva v Sloveniji še vedno uporablja greznice.
erevija varčujem z energijo voda raba vode komunalna energetikaodpadne vode
