Za povečano gostoto prebivalstva hitro in rastoča mesta je bilo potrebno najti rešitve, s katerimi bo možno na enostaven način odstranjevati človeško blato, umazano vodo in druge odpadne snovi. Čeprav so zametki prvih kanalov za odvod stari 4000 let, se je pravi razvoj kanalizacijskih sistemov začel 500 let kasneje. Na Kreti so našli vnaprej izdelane glinaste cevi, Grki pa so uporabljali elemente iz svinca in brona, ki so iz hiš vodili do glavnih, večinoma zidanih odvodnih kanalov. Po teh so odplake odtekale v najbližjo reko ali morje. Zanimivo je tudi, da v vseh teh letih kanalizacija ni bila deležna kakšnega posebnega razvoja. Slednji je še največkrat posledica novih materialov in zmogljivejše gradbene mehanizacije
Izboljšana tesnost
Razvoju mest je sledilo tudi kanalizacijsko omrežje, sistemi so postali obsežnejši in bolj razvejani. Nekateri razvodi, ki so jih postavljali pred dvema desetletjema s takrat običajnimi materiali in tehnologijo imajo velike izgube in nekateri delujejo bolj kot ponikalnice. To se na žalost dogaja tudi na vodovarstvenih območjih. Vakuumska kanalizacija spada med manj znane vendar zelo uporabne rešitve, cevni sistem in razvodi pa so popolnoma tesni.
Prednosti
Osnovni namen vakuumske kanalizacije je popolnoma enak kot običajne, saj z njo odvedemo odpadne vode iz gospodinjstev, obrti in industrije. Primerna je za ravninska področja, barje, obmorska in objezerska naselja ter za področja, kjer je višina podtalnice visoka. Vgradimo jo tudi takrat, kadar je sestava tal ali nosilnost neugodna, na primer na barju, na Krasu in na skalnatih področjih ter v zaščitnih conah za pitno vodo. Uporabna je tudi za redko naseljena področja in kadar zbiramo in odvajamo odpadne vode samo sezonsko, na primer v kempingih. Nepogrešljiva je še pri sanaciji industrijsko obrtnih površin in pri sanaciji starinskih mestnih središč, z zelo ozkimi ulicami, ter na krajih, kjer odvajanje kanalizacijskih vod izgleda nemogoče, na primer v Benetkah.
 Princip delovanja vakuumske kanalizacije je enak, kot če bi s slamico pili vodo |
 Vse povezave morajo biti izvedene brez netesnosti |
Princip delovanja
Kanalizacija je izvedena iz popolnoma tesnega cevnega razvoda, ki je položen v žagasti obliki. Pri tem cev pod površino nekaj časa položno pada, nato ostro zavije proti površini in po ostrem zavoju spet položno pada. Vkop takih razvodov lahko poteka tik pod površino in je lahko izveden že z gradbenimi stroji, ki delujejo kot frezerji.
Ob vsaki stavbi je v tleh vgrajen vakuumski jašek, v katerega so speljane hišne odplake. V jašku se nahaja poseben ventil, ki je opremljen s plavačem in občasno odpre povezavo z vakuumskim kanalizacijskim vodom, podtlak pa posesa odplake v odtočno kanalizacijo. Na drugem koncu kanalizacijske mreže se nahaja vakuumska postaja, v kateri je velik zbiralnik z vakuumsko črpalko, ki neprenehoma povzroča podtlak v njem. V trenutku odpiranja ventila v jašku ob hiši, ta podtlak posesa odplake, ki se po kanalizaciji pomaknejo proti centralni zbiralni postaji. Ventil ob stavbi se spet zapre, dokler nivo v hišnem jašku spet ne naraste, nato se postopek spet ponovi. Enako se dogaja v vseh objektih, ki so priključeni na ta sistem. Vakuumska kanalizacija je sposobna odvesti vse odplake enako uspešno kot običajni kanalizacijski sistemi.
Več kot 1000
Vakuumski način odvodnjavanja je odlična rešitev za veliko primerov, ko je vgradnja običajne kanalizacije nemogoča. Na ta način lahko premagamo zapreke zaradi neugodne topografije terena in odplake vodimo celo navzgor. Današnja vakuumska tehnologija deluje brez okvar, trenutno pa v svetu deluje več kot 1000 vakuumskih omrežij. Nekaj takšnih sistemov deluje tudi pri nas, prvega pa so postavili leta 2003 v Zapolju pri Logatcu.
 Hišna kanalizacija je priklopljena na sesalni razvod, imenovan vakuumski zbiralnik |
 Ključni del sistema je batni vakuumski ventil |
