Razpolagamo z velikimi neizkoriščenimi potenciali odpadnega lesa, zakaj les za kurjavo ni slovenska nafta?
Les je gotovo strateška surovina v Sloveniji. Pogosto predstavlja edino stroškovno sprejemljivo možnost ogrevanja za ogromno gospodinjstev. Raba lesne biomase za ogrevanje vse bolj raste tudi v večstanovanjskih, javnih in industrijskih objektih ter daljinskih sistemih ogrevanja. V preteklih stoletjih je lesna biomasa predstavljala glavni energetski vir, dokler niso prevzela vlogo premog, nafta in zemeljski plin. Danes v strukturi svetovne oskrbe z energijo, s skoraj 15% deležem, les še vedno ostaja najpomembnejši nefosilni vir energije, med drugim pa tudi v nekaterih razvitih in z gozdom bogatih državah ostaja zelo pomemben vir v primarni oskrbi z energijo.
Recimo, v sosednji Avstriji so zastavili strategijo - 45% energije pridobivati iz obnovljivih virov (v nekaterih regijah celo do 100%), v pomembnem deležu tudi iz lesne biomase, kar bi glede na gozdnatost bilo dosegljivo tudi v Sloveniji. Vendar pa ob tem o lesu za kurjavo, kot slovenski nafti, lahko govorimo le, ko za energetske potrebe ne posegamo v krčenje zdrave biomase. Namreč površina gozdov se v Sloveniji v absolutnem povečuje že več kot 120 let. Odmaknjena in za kmetijsko proizvodnjo manj primerna zemljišča se, kljub vedno večjim pritiskom na gozd, še vedno zaraščajo. Ob tem ne smemo zanemariti tudi tehnologije za pretvorbo lesne biomase v energijo. Če govorimo o etični in ekološki uporabi lesne biomase, to lahko počnemo le v primeru uporabe sodobnih kotlov za ogrevanje z visokimi izkoristki, popolnim izgorevanjem, ter nizkimi emisijami.
Del biomase so tudi lesni peleti. Ali kupce skrbi stabilnost cene pelet in zanesljiva oskrba? Če se odločamo med poleni in peleti, ali ni logično, da izberemo polena, navsezadnje jih lahko pripravimo sami?
Na izbiro načina ogrevanja in vrsto kuriva zagotovo vpliva več dejavnikov, v prvi vrsti dostopnost energenta. Za ljudi, ki so lastniki gozdov, so polena jasno bolj zanimiva. V primeru, ko želite avtomatski sistem delovanja ogrevanja brez nalaganja kuriva ali ročnega čiščenja pepela, pa so primernejši peleti ali sekanci. Sicer pa je preskrbljenost trga s peleti dobra. Tudi pri nas se je trg že dodobra izoblikoval. Imamo večje število domačih proizvajalcev na eni strani in čedalje večje število uporabnikov na drugi. Na ta način se »pritisk« na ceno na nek način uravnoteži. Cena pelet se do neke mere spreminja tudi sorazmerno s ceno fosilnih goriv, ob tem pa so peleti v primerjavi s kurilnim oljem za cca. polovico cenejši.
Je možno pričakovati, da se bo trg s peleti znatno povečal?
Trg pelet je v Sloveniji relativno razvit, zanesljivost dobave pelet ni vprašljiva. Precej pomembnejše vprašanje je kvaliteta pelet, njihova sestava, mehanska obstojnost in vsebnost pepela, predvsem pa konstantnost kvalitete. Proizvajalci, ki dosegajo konstantnost kvalitete pelet, tudi ob nekaj višji ceni, so zagotovo najboljša izbira.
Spodbude Eko sklada za kotle na lesno biomaso
Eko sklad ob nakupu sodobne peči na drva, sekance in pelete prispeva subvencijo v višini 25% vrednosti investicije ali do največ 2.000 EUR. Do subvencije so upravičene fizične osebe, ki se odločijo za investicijo v tehnologijo ogrevanja na biomaso z natančno opredeljenimi karakteristikami. Preko Eko sklada je na voljo hkrati tudi kreditiranje ogrevalnih sistemov na lesno biomaso z ugodno obrestno mero. A ne glede na subvencijo je najpomembnejši dejavnik za zamenjavo zastarelega kotla zagotovo cena energenta, udobje uporabe, izkoristek kotla in ne nazadnje ekološki aspekt. Ob tem je potrebno ob začetni investiciji upoštevati tudi življenjsko dobo sistema in s tem dolgoročne prihranke.
Povezane vsebine
