Zveza potrošnikov Slovenije je skupaj z Gozdarskim inštitutom Slovenije testirala nekaj vrst peletov, ki jih pri nas večina uporablja kot kurivo v pečeh za centralno ogrevanje, namenjeni pa so tudi kurjenju v kaminih. Rezultati so glede kakovosti spodbudnejši kot v analizi leto prej.
Pri peletih so ugotavljali vsebnost vode, delež pepela, preverili so njihovo mehansko obstojnost in gostoto nasutja. Glede na izkušnje strokovnjakov, ki so jih potrdili tudi rezultati lanskega testa, tokrat pri peletih niso posebej preverjali kurilne vrednosti, saj je odvisna predvsem od vsebnosti vode.
Kljub spodbudnim rezultatom testa tudi tokrat štirje vzorci neustrezni. Na drugi strani kakovostne lestvice sta se znašla dva vzorca, ki po vseh kazalnikih ustrezata najvišjemu kakovostnemu razredu A1. Peletom avstrijske znamke Schweighofer, za katere smo že na lanskem testu ugotovili, da so kakovostni, so se letos pridružili še peleti Forest Premium s praktično enakimi značilnostmi in zato tudi z enako skupno oceno. Oba vzorca sta označena s certifikatom En Plus, podrobno preverjanje številke certifikata pa je pokazalo, da pelete obeh znamk izdelujejo v isti romunski tovarni. Je pa pomenljivo, da smo za vrečo peletov Forest Premium plačali dober evro več kot za vrečo Schweighoferjevih. Ta dva vzorca sta edina, ki po vseh merilih sodita v najvišji kakovostni razred A1. Kupite jih lahko v podjetju Ingles d.o.o., po telefonu 051 359 555 ali na spletnem naslovu drva.info@gmail.com
|
Primer kvalitetnih pelet
|
|
Lastnost, ki jo potrošnik lahko oceni sam, je mehanska obstojnost – fini prah in zdrobljeni peleti (običajno na dnu vreče) kažejo na slabšo mehansko obstojnost. |
Na kaj je treba biti pozoren ob nakupu pelet
Manj kakovostne pelete je mogoče prepoznati po obliki (običajno so zlomljeni in razdrobljeni) ter po velikem deležu prahu in finih delcev v vreči (učinkovita je primerjava s peleti, ki imajo certifikat En Plus).
Označevanje pelet
zelo pomembno: skupni kakovostni razred (A1, A2 ali B), po možnosti s certifikatom En Plus, ostanek pepela (meja za kakovostni razred A2 je 1,5 %, za A1 pa 0,7 %) in poreklo surovine;
pomembno: vsebnost vode (več kot 10 % je neustrezno), gostota nasutja, mehanska obstojnost, izdelovalec, distributer;
manj pomembno: energijska vrednost.
Certifikati
Največjo tradicijo ima nemški certifikat DIN plus, uveljavlja pa se tudi certifikat En Plus, ki temelji na evropskem standardu EN 14961-2. Pri izdelovalcih, ki so pridobili enega od omenjenih certifikatov, certifikacijski organi redno, nenapovedano pregledujejo kakovost peletov, zato imajo običajno vzpostavljen zelo učinkovit sistem notranjega nadzora in zagotavljanja kakovosti. Žal pa večina peletov, ki so naprodaj pri nas, sploh nima kakršnega koli certifikata, kar pomeni, da pravzaprav kupujemo mačka v žaklju ... Za primerjavo povejmo, da ima certifikat En Plus kar 90 odstotkov nemških in avstrijskih izdelovalcev peletov, pri nas pa zgolj eden (GG Postojna / Enerles). In tudi enerles pelete lahko kupite pri DRVA.INFO na telefonu 051 359 555.
Dodatki lesu? Po evropskih standardih lesu v peletih ni dovoljeno dodajati več kot dveh odstotkov drugih sestavin. Nekateri proizvajalci včasih dodajo škrob, kar poveča mehansko obstojnost, a ne vpliva na kurilno vrednost. Če je škroba preveč, se to odrazi v povečanem deležu pepela. Strokovnjaki navajajo, da ni težav z drugimi dodatki v peletih, denimo klorom.
|
Zaradi slabe kakovosti pelet se začne v peči nabirati obloga oziroma tako imenovana žlindra, ki lahko bistveno vpliva na delovanje peči in zahteva pogostejše čiščenje. |
Barva peletov – od belih do črnih; njihova barva je sicer odvisna od lesa in postopka izdelave. Svetli, skoraj beli peleti so izdelani iz smrekovega lesa brez skorje z žage z lupilno linijo. Če kot surovino uporabljajo les s primesjo skorje, tudi smrekovi peleti niso več povsem svetli. Jelovina v procesu izdelave izraziteje potemni, pa tudi na splošno velja, da les pri višji temperaturi sušenja potemni. Vsekakor pa barva peletov ne odraža nujno drevesne vrste, nikakor pa ni dokaz o kakovosti peletov.
Nasvet Zveze potrošnikov Slovenije in Gozdarskega inštituta Slovenije;
Čeprav so rezultati zadnjega testa (2014) lesnih peletov spodbudnejši, se je ponovno izkazalo, da so na trgu tudi peleti slabše kakovosti. Zmagovalca testa sta sicer dva, a oba prihajata iz istega romunskega obrata. Zaradi občutno nižje cene bolj priporočamo nakup peletov Schweighofer,
In kakšna je prihodnost ogrevanja s peleti?
Ogrevanje s peleti ni le cenovno ugodno, je tudi zeleno in ekološko ter CO2 nevtralno. V Sloveniji imamo skoraj 60 % površin poraslih z gozdovi in velike rezerve pri izrabi lesne mase, kar nam zagotavlja dolgoročno možnost samooskrbe.
VIRI:
- Kakovost pelet na slovenskem trgu 2014, Gozdarski inštitur Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko, avtorji: dr. Peter Prislan, dr. Nike Krajnc, mag. Mitja Piškur
- Revija Varčujem z energijo
Več na: www.drva.info
tel: 051 359 555
Povezane vsebine
