Les je človek koristil že v pradavnini. Postavlja se vprašanje, zakaj ravno sedaj, v času avtomatizacije in elektronike, ta energent ponovno pridobiva na veljavi. Odgovor se skriva že v vprašanju samem.
Elektronika in načini regulacije so omogočili, da je proces zgorevanja lesa nadzorovan, emisijske vrednosti nizke, sam proces pa popolnoma avtomatiziran.
Pri sodobnih kotlih na biomaso ne poznamo več vsakodnevnega čiščenja kotla, prižiganja ognja, problemov s slabim vlekom. Da sistem deluje avtomatizirano, je omogočil razvoj elektronike, krmilnih in regulacijskih zank, ter transportnih sistemov. Slovenija je izredno z gozdovi bogata dežela. Kurilno olje in plin moramo kupovati drugje, proizvodnjo biomase za ogrevanje pa lahko organiziramo doma, kar predstavlja razvojni potencial za podjetja, ki se želijo ukvarjati s proizvodnjo in distribucijo tega kuriva. Pa še gozdove bomo imeli lepe in očiščene.
Izbiramo lahko med tremi vrstami kuriva; drvmi, peleti ali lesnimi sekanci.
Kotli na pelete HERZ
Peleti so kurivo iz lesne biomase, cilindrične oblike, premera 5-6 mm in dolžine cca 20 mm. Peletom lahko rečemo tudi »tekoči les«, ker se jih kot kurilno olje dobavi s cisterno, z njimi se napolni zalogovnik, nato pa ogrevanje poteka avtomatično. Doziranje peletov v zgorevalno komoro je regulirano, s tem pa tudi celotna moč ogrevanja. Sistem je opremljen z regulacijo primarnega in sekundarnega zraka, ter z nadzorom in dodatno korekcijo preko lambda sonde, kar omogoča izredno dobre emisije dimnih plinov.
Čiščenje izmenjevalnika in zgorevalne rešetke je z motornimi pogoni izvedeno avtomatično.
Zagon kotla poteka samodejno. Toplozračni ventilator, t.i. fen, v kurišče vpihuje vroči zrak s temperaturo med 800 in 1000°C in na ta način zaneti pelete. Kar ostane uporabniku, je le občasna odstranitev pepela minimalnih količin.
Skladiščenje peletov
Najbolj enostaven in med pogostejšimi je sistem, pri katerem je poleg kotla prigrajen zalogovnik v velikosti od 150l do 200l, ki ga tedensko polnimo. Druga možnost je izbira skladiščnega prostora ter doziranje peletov s fleksibilnim polžnim transporterjem ali s sesalnim sistemom v zalogovnik pri kotlu. Lahko pa izberete tudi prostostoječ, platnen zalogovnik ali zalogovnik vkopan v zemljo.
 |   |  |
z energijo herz kotli na pelete drva biomasa varčevanje energije ogrevanje skladiščenje peletov varčevanje energije
Les je človek koristil že v pradavnini. Postavlja se vprašanje, zakaj ravno sedaj, v času avtomatizacije in elektronike, ta energent ponovno pridobiva na veljavi. Odgovor se skriva že v vprašanju samem.
Elektronika in načini regulacije so omogočili, da je proces zgorevanja lesa nadzorovan, emisijske vrednosti nizke, sam proces pa popolnoma avtomatiziran.
Pri sodobnih kotlih na biomaso ne poznamo več vsakodnevnega čiščenja kotla, prižiganja ognja, problemov s slabim vlekom. Da sistem deluje avtomatizirano, je omogočil razvoj elektronike, krmilnih in regulacijskih zank, ter transportnih sistemov. Slovenija je izredno z gozdovi bogata dežela. Kurilno olje in plin moramo kupovati drugje, proizvodnjo biomase za ogrevanje pa lahko organiziramo doma, kar predstavlja razvojni potencial za podjetja, ki se želijo ukvarjati s proizvodnjo in distribucijo tega kuriva. Pa še gozdove bomo imeli lepe in očiščene.
Izbiramo lahko med tremi vrstami kuriva; drvmi, peleti ali lesnimi sekanci.
Kotli na pelete HERZ
Peleti so kurivo iz lesne biomase, cilindrične oblike, premera 5-6 mm in dolžine cca 20 mm. Peletom lahko rečemo tudi »tekoči les«, ker se jih kot kurilno olje dobavi s cisterno, z njimi se napolni zalogovnik, nato pa ogrevanje poteka avtomatično. Doziranje peletov v zgorevalno komoro je regulirano, s tem pa tudi celotna moč ogrevanja. Sistem je opremljen z regulacijo primarnega in sekundarnega zraka, ter z nadzorom in dodatno korekcijo preko lambda sonde, kar omogoča izredno dobre emisije dimnih plinov.
Čiščenje izmenjevalnika in zgorevalne rešetke je z motornimi pogoni izvedeno avtomatično.
Zagon kotla poteka samodejno. Toplozračni ventilator, t.i. fen, v kurišče vpihuje vroči zrak s temperaturo med 800 in 1000°C in na ta način zaneti pelete. Kar ostane uporabniku, je le občasna odstranitev pepela minimalnih količin.
Skladiščenje peletov
Najbolj enostaven in med pogostejšimi je sistem, pri katerem je poleg kotla prigrajen zalogovnik v velikosti od 150l do 200l, ki ga tedensko polnimo. Druga možnost je izbira skladiščnega prostora ter doziranje peletov s fleksibilnim polžnim transporterjem ali s sesalnim sistemom v zalogovnik pri kotlu. Lahko pa izberete tudi prostostoječ, platnen zalogovnik ali zalogovnik vkopan v zemljo.
| | |
z energijo herz kotli na pelete drva biomasa varčevanje energije ogrevanje skladiščenje peletov varčevanje energije
