Slovenski energent, slovenska delovna mesta

Oglasno sporočilo

Slovenski energent, slovenska delovna mesta

Prerez tipov ogrevalnih sistemov v Sloveniji in v Evropi še zmeraj kaže prevlado sistemov na fosilna goriva. Tradicionalni tipi ogrevalnih sistemov na plin in olje so namreč podvrženi negotovemu nihanju svetovnih cen fosilnih energentov.

Dolgoročno načrtovanje energetske prenove in sanacije naših domov terja dodaten premislek in pregled alternativnih oblik ogrevalnih sistemov. Ker pa je prenova izrazito dolgoročna naložba, morata biti v ospredju stabilnost cene energenta in zagotovljena dobavljivost goriva.

 

Dolgoročna stabilnost naložbe odloča

V Sloveniji smo priča porastu energetskih sanacij s pomočjo toplotnih črpalk. Takšna oblika ogrevalnega sistema se uvršča v skupino alternativnih tipov ogrevanja, ki ga odlikuje enostavnost uporabe in relativno visok prihranek stroškov. Ob neupoštevanju nepovratnih sredstev s strani Eko-subvencij se v danem trenutku investicija v nakup toplotne črpalke povrne v praviloma 4 – 6 letih. Takšna predpostavka pa temelji zgolj na špekulaciji o dolgoročno nizki ceni elektrike.

 

Cena električne energije kot nevarna neznanka

Toplotna črpalka za obratovanje in črpanje energije iz zraka ali zemlje za toplotno oskrbo enodružinske hiše, pri povprečnih toplotnih potrebah (200m2 bivalne površine) porabi tudi do 8.000 kWh električne energije letno. Levji delež proizvedene električne energije, ki ga porabimo danes, proizvedemo iz fosilnih goriv, ga uvažamo iz tujine in transportiramo po dotrajani električni infrastrukturi.

Dolgoročnost naložbe je tako odvisna od cen in trga fosilnih energentov ter naložb v električno omrežje, ki pa se bodo prevalila tudi na bremena vseh uporabnikov.

 

Les – slovenski energent

Kotli na biomaso za proizvodnjo toplotne energije uporabljajo širok nabor energentov. Ob klasičnih oblikah goriv, kot so peleti, sekanci in polena lahko za proizvodnjo toplotne energije uporabimo tudi koruzne storže, miskantus, oljčne koščice ali lupine sončničnih semen.

Prihranek pri prenovi ogrevalnega sistema na lesno biomaso pri ponovno povprečnih toplotnih potrebah (200 m2 bivalne površine) se giblje med 1000 – 2000 EUR letno, ob neupoštevanju Eko-subvencij. Letna poraba električne energije pa pri tehnološko naprednih kotlih ne presega 200 kWh. 96% izkoristek, enostavnost delovanja, popolno avtomatiziran proces polnjenja zalogovnika, čistost delovanja in stabilna ter nizka cena lokalnega, slovenskega energenta, ki dolgoročno zagotavlja nova delovna mesta, so glavni aduti za odločitev v korist biomasi.

kwb ogrevalni sistemi

Nova Comfort 4 regulacija z dvojnim upravljanjem, zaslonom na dotik in vrtljivim

kolescem, ki omogoča enostavno in pregledno krmiljenje in nadzor kotla.

 

 

In kako izbrati pravega ponudnika?

Pri dolgoročni investiciji je potrebno pozornost preusmeriti na nekaj ključnih spremenljivk. Kakovost ogrevalnih sistemov, usposobljenost inštalaterjev, pregledno in neodvisno svetovanje za individualne potrebe, morajo biti razlogi za pravilno in smotrno odločitev. Podjetje KWB že 20 let proizvaja najkakovostnejše rešitve za ogrevanje na biomaso.

Lasten izobraževalni program za inštalaterje – KWB Akademija, strankam zagotavlja najvišjo stopnjo kompetentnosti (po podatkih interne raziskave vsega 97% strank priporoča nakup KWB kotlov, kar je edinstven podatek na trgu in uvršča KWB na prvo mesto v Evropi). Prepričajo pa tudi 6-letna garancija, popolnoma avtomatiziran sistem in čistoča kotlov (odvisno od zmogljivost kotla je zalogovnik potrebno izprazniti zgolj vsake dve leti), možnost pridobitve Eko-subvencij ter široka paleta kotlov za osebno in gospodarsko rabo. 

 

 

 

 

Kontaktirajte ponudnika

"*" indicates required fields

 

 

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE