Oznaka „peleta“ prihaja iz angleščine in pomeni kroglica. Postopek peletiranja je star že 100 let in so ga najprej uporabljali v industriji krmil. Pred več kot dvajsetimi leti so v ZDA in Kanadi razvili tehniko za zgorevanje lesnih pelet, ki je nato preko Skandinavije prodrla v Evropo. Lesni peleti so se na nemškem trgu prvič pojavili šele 1996 leta. Razvoj kotlov na pelete je nato povzročil še velik razmah industrijske proizvodnje pelet po vsej Evropi. Posledica tega razvoja so najnovejši standardi, s katerimi bodo pelete razvrščene v tri kvalitetne razrede, s točno določenimi lastnostmi in znano kurilno vrednostjo.
 Okoljsko in tehnično so pelete odličen energent |
 Padajoč, stranski in spodnji dovod pelet v kurišče |
Resnična okoljska korist
Pelete veljajo za okoljsko neoporečno gorivo in omogočajo popolnoma avtomatizirano zgorevanje. S tega stališča so idealna kurjava, ostaja le še vprašanje resničnega energetskega izplena ali razmerja med vloženo energijo za izdelavo in oddano energijo v peči. O teh vrednosti do sedaj nismo zasledili še nobenega zapisa. Vprašanje je zanimivo tudi zaradi tega, ker nam danes različni proizvajalci ponujajo mnoge energetske rešitve, ki pa so po pregledu vseh dejstev vse drugo, samo okoljsko primerne ne. Dober primer je avtomobilski katalizator, saj ob njegovi izdelavi okolje bolj obremenimo, kot ga bo nato katalizator uspel očistiti, razbremenimo mesta, vendar obremenimo planet. Drugi primer je velik skok prodaje biodizla na ameriških bencinskih črpalkah, ki zaradi lažne reklame daje kupcem vtis, da se obnašajo ekološko. Vendar pa Končna energetska bilanca tega goriva pa je v resnici porazna. Zaradi izdelave biodizla pospešeno krčijo gozdove, uporabljajo strupe, dodatno siromašijo tretji svet, monokulture pa povzročajo izumiranje številnih rastlinskih in živalskih vrst. Spet je pomemben samo trenutni zaslužek proizvajalcev, ekologija pa služi samo za zamegljevanje pravih podatkov.
Zanimiva energetska bilanca
Izdelava pelet poteka v šestih proizvodnih korakih – sušenje, mletje, peletiranje, hlajenje, skladiščenje in polnjenje v vreče. Zelo pomemben del je ohlajevanje, zato lahko pelete ohranijo potrebno trdnost. S tem tudi zagotovimo, da količina vlage v stiskancu ne preseže 10% njegove mase.
Za izdelavo tone pelet potrebujemo od 5 do 8 m3 žagovine. Samo v postopek prešanja je potrebno vložiti od 1,5 do 3% energije, ki jo bo oddala peleta med zgorevanjem. Če za proizvodnjo uporabljamo žagovino, ki ostane po žaganju svežega lesa, jo je potrebno pred stiskanjem posušiti. Za to je potrebno vložiti še od 7 do 10% energije gotove pelete. Vrednosti rahlo nihajo navzgor in navzdol, povprečno je 12% energije v peleti porabljene za njeno izdelavo. V primerjavi z drugimi energenti, plinom ali nafto, je končni energetski izplen pelete tako dober, da po tej lastnosti krepko prekaša vse druge energente. Če primerjamo samo energijo potrebno za transport, porabimo za pelete povprečno 2% vsebovane energije, kar je odlično v primerjavi s plinom, kjer porabimo 12% in z elektriko, kjer porabimo kar 40%!
Če pelete cenovno primerjamo z drvmi ali sekanci, se izkaže, da so s ceno okrog 36 €/ MWh energije najdražje lesno kurivo. Po enostavnosti transporta, skladiščenja, rokovanja, čistosti in enakomerni energetski gostoti pa krepko prekašajo obe omenjeni kurivi, zato so kljub višji ceni še vedno v prednosti.
 Primerno pakirane za uporabo v sobnih avtomatiziranih pečeh |
 Sodobni peletni gorilnik za srednje velik hišni kotel |
Domači zalogovnik
Najcenejše so pelete, ki jih iz cisterne za prevoz neposredno vpihnejo v hišni zalogovnik kupca. Omogočiti je potrebno, da se mu cisterna lahko čimbolj približa in da je transportna cev čim krajša. Lahko je dolga do 30 m, vendar je takrat potrebno tlak zraka za transport dvigniti na 0,9 bar. Posledica je povečana obraba pelet, zato bo v 30m dolgi cevi od ene tone pelet več kot 12 kg razpadlo v neuporaben prah. Velikost zalogovnika naj bo takšna, da lahko sprejme celotno vsebino cisterne, zaradi česar bo cena še ugodnejša. Če načrtujemo dovozno pot, je potrebno računati s širino in višino avtocisterne, ki nista ravno majhni.
Da pelete med vpihovanjem ne udarjajo ob zadnjo steno zalogovnika in se dodatno drobijo, je potrebno v razdalji do 30 cm, pred njo obesiti odbojno zaveso iz posebne plastike. Ne priporočajo, da bi jo nadomestili s staro preprogo, saj se bodo odtrgani delci pomešali med pelete in bodo nato vzrok za okvar in zastojev.
Izkoristki peletnih kotlov
Izkoristek je sposobnost kurilne naprave, da čim več energije pelete spremeni v koristno toploto. Najboljši kotli dosegajo izkoristke od 90 do 92%, vrednost 95% ali več pa je v običajnih pogojih nedosegljiva, vsi ki to trdijo pa navadni šaljivci. Tudi delno obremenjen kotel ima vedno nižji izkoristek kot polno obremenjen. Ob primerjavi izkoristkov različnih kotlov je potrebno vedeti, da so ti neposredno odvisni od temperature dimnih plinov. Čim nižja je, tem višji je izkoristek. Zato visoke vrednosti lahko dosežemo le, če imajo dimni plini manj kot 100°C, kar pomeni, da mora dimnik prenesti tvorjenje kondenza. Dimna cev iz glazirane keramike ali nerjaveče pločevine je zato tudi za pelete prava rešitev. Če takega dimnika nimamo, moramo avtomatiko kotla nastaviti tako, da bodo dimni plini imeli od 120 do 150°C, pri čemer bomo še vedno dosegali 90% izkoristek.
V dolgih letih delovanja in preizkusov se je tudi pokazalo, da imajo pelete dolge do 15 mm, s premerom do 6 mm najboljše transportno – zgorevalne lastnosti, zato imajo kotli na tako kurivo v vseh pogledih svetlo prihodnost.
