Pred kratkim so Avstrijci predstavili nov način vzgoje in pridobivanja lesnih sekancev za kurjavo, katerega se je udeležilo več kot 800 kmetov in energetikov. Obiskovalcem so predstavili energetski gozd, v katerem ni dreves.
Švedi to vedo
Trenutno so v Nemčiji takšne plantaže še v manjšini, Švedi pa tak način pridelave kurjave uporabljajo že desetletja. Površine, ki niso primerne za polja, zasadijo s hitro rastočimi drevesnimi vrstami ali grmovnicami, najpogosteje z vrbami. Če je plantaža dovolj velika, les pridobivajo tako, da na enem koncu sadijo na drugem pa žanjejo. Ta krog v kolobarju žanjejo več let zaporedoma. Če vemo, kakšne so vremenske razmere tako daleč na severu, in če se jim tak način pridelave splača, potem bi morala ta tehnologija v južnih predelih delovati še veliko bolje. Desetletja so minila, nafte je bilo dovolj, zato se ni nihče ukvarjal s takšno pridelavo, čeprav so mnogi vedeli, kako stvar deluje. V naboru strojev za ta namen pa se ne nahaja samo poseben kombajn temveč tudi stroji za sajenje in nego lesno energetskih polj, ter stroji za njihovo razgradnjo. Slednji avtomatsko izkopljejo štore in korenine, ter površino spet usposobijo za sajenje poljščin.
Nemci še poizkusno
Takšne plantaže v Nemčiji trenutno delujejo pod pridevnikom »poizkusno«, čeprav površine za ta namen počasi, a vztrajno naraščajo. Projekt vodijo pod nazivom »Agrowood« in izvajajo meritve donosa. Zanimivo, da je uvajanje tehnologije povzročil proizvajalec kombajnov, ki si s prodajo strojev in nastavkov za ta namen obeta dober posel.
Nove energetske površine pa niso namenjene samo rasti lesa ampak služijo tudi za pašo in so odlično zavetje za razne vrste živali. Hitro rastoče rastline so tudi največji čistilec zraka, saj za rast prestrežejo velike količine CO2, veliko več kot odrasla drevesa. Največjo korist pa prinaša rast nivoja podtalnice, ki jo je na teh istih površinah kronično primanjkovalo, ko so bila na njih še običajna polja. Vzrok za to je sposobnost vpijanja in zadrževanja vode koreninskega sestava, česar industrijske rastline, krompir ali repica, niso sposobne.
Kombajn z nastavkom
Osnovni stroj je predelan kombajn, ki ima spredaj nataknjen poseben rezkalnik. Sekanje poteka s hitrostjo 11 kilometrov na uro, pri čemer seka dve vrsti naenkrat. Razdalja med njima ne sme biti večja kot 75 cm, naslednji dve vrsti pa sta oddaljeni 1,5 metra. Vzrok je širina koles in vozil, zato lahko stroji vozijo po ravni površni in ne po odsekanih štrcljih. Poseben okvir najprej napne stebla v pravi smeri, stranske veje pa polovi z dvema stranskima vijačnima transporterjema. Dve žagi s premerom 70 cm z lahkoto prerežeta do 7 cm debele poganjke 10 cm nad zemljo. Vrtenje žag je gnano s hidromotorji, odrezane veje pa stroj potegne preko notranjega drobilnika, in jih izpihne na prikolico. Za ta namen je uporabljena podobna tehnika kot za spravilo koruze, le da so vsi deli ojačeni in predelani. Sekanci so dolgi med 18 in 34 mm in primerni za uporabo v vseh avtomatiziranih sistemih kurjenja. Izletajoče kose s pospeševalcem poženejo do hitrosti 250 km/h, nato padejo v zbiralno prikolico, ki jo vleče spremljajoče vozilo.
Avstrijske meritve
Z novim strojem lahko požanjejo do 20 ton sekancev na hektar. Uporabili so hitro rastoče vrbe in topole, ki dajejo najboljše rezultate. Na razpolago je trenutno kar 15.000 hektarov primernih površin, pri čemer polja za pridelavo ostanejo enako velika. Če energetska polja po zasaditvi pustijo rasti tri leta, so stebla visoka že 8 metrov in imajo premer 10 cm. Za te predele je tehnologija popolnoma nova, sekanci pa so idealno kurivo za manjše in srednje velike energetske obrate. Na enem hektaru energetskega lesa lahko pridelamo energijo v velikosti 7560 litrov kurilnega olja, pri čemer so enako pomembni ugodni okoljski učinki takšne pridelave. •
Slika 1: Kombajn z nataknjenim sekalnikom postane tovarna sekancev
Slika 2: Prigrajeni sekalnik lahko istočasno požaga dve plantažni vrsti
