V okoljska vprašanja, ki se pojavljajo v okviru sejemskega četverčka, se aktivno vključujejo tudi nevladne organizacije. V Zvezi ekoloških gibanj (ZEG) so opozorili na nujnost priprav občinskih programov o varovanju okolja. Pričakujejo živahno javno razpravo o novem osnutku Nacionalnega energetskega programa, kjer naj svoje povedo stroka, politika in nevladne organizacije. Jutri pa bodo na sejmišču predstavili tudi prvi tovrstni slovenski priročnik o elektromagnetnih sevanjih.
V ZEG več kot 10 let spremljajo, kaj se dogaja v slovenskih občinah na področju varstva okolja. Po besedah predsednika ZEG Karla Lipiča, se v določenih segmentih stanje v občinah izboljšuje, a pravi, da je treba še veliko postoriti. »Izboljšuje se na področju ravnanja z odpadki zaradi gradenj regijskih deponij odpadkov, vzpostavljanja kanalizacijskih sistemov, prečiščevanja voda, gradnje vodovodnih sistemov… Ne moremo pa biti zadovoljni s tem, da kar 80 odstotkov slovenskih občin nima programov varstva okolja, da si župan in občinski sveti sproti zamišljajo reševanje konkretnih okoljskih problemov,« je dejal Lipič. Poudaril je, da bo treba občane bolj okoljsko ozavestiti, dodatne aktivnosti pa bodo potrebne tudi na področju reševanja težav, ki jih prinašajo sevanja daljnovodov.
»Tudi z rodovitno zemljo bomo morali ravnati boljše, kot smo doslej. Vsak dan v Sloveniji izgubimo 6 do 7 hektarov rodovitne zemlje in ko župani načrtujejo razvoj občine, marsikdaj popustijo nosilcem kapitala, da pozidajo najbolj rodovitno zemljo. To lahko dolgoročno vpliva ne le na pridelavo samostojne hrane, ampak tudi na prostorski razvoj občine,« je povedal Lipič. Kot primer dobre prakse je izpostavil Mestno občino Maribor, ki je prva imela svoj program o varstvu okolja, tudi celjska občina ga ima, a se ukvarja z določenimi težavami. »Med manjšimi so zelo kvaliteten program pripravili v Rogaški Slatini, Velenjčani tudi prednjačijo na tem področju,« je dodal.
Jutri bodo na celjskem sejmišču pripravili tudi prvi slovenski priročnik, ki alternativno in kritično gleda na vpliv sevanj na zdravje ljudi. »Mobilni telefon je lahko zelo problematičen za vse generacije, povzroča bolezni in rakasta obolenja, o vsem tem govori priročnik,« je dejal Lipič. Izdali so ga v 1500 izvodih in gre za prevod švicarskih in nemških strokovnjakov, vanj pa so dodali tudi razmišljanja Inštituta Milan Vidmar, kjer se ukvarjajo s tem področjem. »Gre za predstavitev problemov sevanj v slovenskem prostoru in rešitve, ki jih vidimo. Predvsem pa bomo vztrajali, da se spremeni ohlapna zakonodaja iz leta 1996 in da se upoštevajo primeri dobrih praks iz zahodne Evrope ter da so objekti primerno oddaljeni od bivanjskih površin,« je še razložil. Lipič pravi, da je v Sloveniji še najmanj 100 baznoantenskih postaj, ki jim ljudje nasprotujejo, ker so postavljene preblizu stanovanjskih objektov. Kot drugo pomembno področje je izpostavil visoko napetostne daljnovode, ki bi tudi morali biti od stanovanjskih objektov oddaljeni vsaj 100 metrov. »V nobenem primeru pa visokonapetostni daljnovodi ne morejo iti čez hiše, saj ogrožajo zdravje ljudi,« je še poudaril.
V ZEG so že oblikovali prvi del pripomb na nov osnutek Nacionalnega energetskega programa, za katerega želijo, da ne bo le formalni dokument, ampak da bo zavezoval nosilce elektrogospodarstva ter tudi tiste, ki gradijo objekte ali načrtujejo politiko energetske oskrbe Slovenije. »Program mora poudariti, da v Sloveniji rabimo obnovljive vire energije, med njimi tudi plinske elektrarne in lastno dobavo plina ne le južni tok ter da bomo energijo pridobivali tudi z obdelavo odpadkov. Nikakor pa se ne strinjamo, da bi izvažali viške elektrike na račun hudih posegov v prostor. Skrbno moramo načrtovati energetske objekte v slovenskem prostoru in samooskrbo, a je treba tudi gledati na kvaliteto življenja, da z objekti ne ogrozimo zdravja ljudi,« je še zaključil Lipič.
Tudi organizator sejmov Celjski sejem je poskrbel, da razstavljavci v duhu sejemskih vsebin skrbijo za ločevanje odpadkov na razstavnih prostorih z različnimi vrečkami za posamezno vrsto odpadkov. Pa tudi obiskovalce spodbujajo k ločevanju odpadkov, saj so v sodelovanju s podjetjem Simbio na sejmišču postavili dva ekološka otoka.
