V prihodnje bo ob dolgoročnem dvigovanju cen energije treba z vidika energetske politike identificirati ranljive skupine in oblikovati določene ukrepe.
Gre za ukrepe, ki bodo tem skupinam omogočili vlaganja v energetsko učinkovitejšo rabo energije v stanovanjih, je v publikaciji o stroški gospodinjstev za rabo energije objavil Umar.
Za Slovenijo značilen nadpovprečno velik delež izdatkov za energijo v stanovanjih
Kot je v knjigi Stroški gospodinjstev za rabo energije v stanovanjih v luči vprašanja energetske revščine, objavljeni na spletnih straneh Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar), zapisala Mojca Vendramin, je za Slovenijo v primerjavi z drugimi državami EU značilen nadpovprečno velik delež izdatkov za energijo v stanovanjih v celotni porabi gospodinjstev.
To je moč delno pojasniti s podpovprečno ravnjo življenjskega standarda oziroma kupne moči, razmeroma visoko obdavčitvijo energentov in tudi nadpovprečnim deležem gospodinjstev, ki živijo v lastniških stanovanjih, ki pa so nadpovprečno slabo vzdrževana, dodaja Vendraminova.
 Mojca Vendramin |  |
“Energetska revščina”
Pojem “energetske revščine” je po njenih besedah v EU politično priznan kot problem, čeprav uradne opredelitve, kdo je energetsko reven, še ni. V Sloveniji so v letu 2008 pri 20 odstotkih gospodinjstev z najnižjimi dohodki izdatki za energijo v stanovanju predstavljali kar 15 odstotkov njihovih razpoložljivih sredstev. Ker rast dohodkov gospodinjstev močno zaostaja za rastjo cen energentov, se je ta delež v zadnjih letih v skupini gospodinjstev z nizkimi dohodki povečeval.
Vendraminova: Treba je nujno identificirati ranljive skupine
Zlasti pa je zaskrbljujoče visoko povečanje deleža sredstev, porabljenih za energijo v stanovanjih gospodinjstev z najnižjimi dohodki v letu 2008. Kot ugotavlja Vendraminova, to nakazuje, da je treba v Sloveniji z vidika energetske politike nujno identificirati ranljive skupine in dejavno ukrepati pri oblikovanju spodbud in ukrepov, ki bodo omogočili vlaganja v energetsko učinkovitejšo rabo energije v stanovanjih revnejšega sloja prebivalstva.
Podatki pokažejo, da v Sloveniji za 10 odstotkov gospodinjstev z najnižjimi dohodki predstavljajo izdatki za energijo v stanovanju zelo velik delež njihovih razpoložljivih sredstev (skoraj 20 odstotkov v letu 2008), za 20 odstotkov gospodinjstev z najnižjimi dohodki pa je ta izdatek predstavljal dobrih 15 odstotkov njihovih razpoložljivih sredstev.
V zadnjih letih se je delež izdatkov, ki ga gospodinjstva porabijo za energijo v stanovanju, močno povečal prav pri najrevnejših gospodinjstvih, v najbogatejših gospodinjstvih pa se je rahlo zmanjšal, kar kaže, da je problematika energetske revščine vse večja.
V Veliki Britaniji je sprejetje zakona o podnebnih spremembah prineslo k že obstoječim obveznostim distributerjev energije za vlaganje v učinkovitejšo rabo energije v gospodinjstvih (od tega 15 odstotkov v revnejših gospodinjstvih) še obveznost tudi za proizvajalce električne energije za celostna vlaganja v energetsko učinkovitejše domove revnejših prebivalcev.
Nepovratne finančne spodbude
V Sloveniji so letos začeli podeljevati nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe v večjo energijsko učinkovitost v stavbah, pri čemer je v okviru spodbud za naložbe v večstanovanjskih stavbah delež naložbe socialno šibkih občanov pokrit v celoti.
“Ukrep je dobro zasnovan, saj odpravlja eno do pomembnih ovir za naložbe v večstanovanjskih stavbah, vendar pa bo treba v prihodnje glede na precej pereč problem energetske revščine povečati nabor ukrepov in obseg spodbud,” je zapisala Vendraminova.
Vendraminova je od avgusta zaposlena na Službi vlade RS za podnebne spremembe, publikacijo pa je Umar izdal v zbirki Delovni zvezki.
erevija varčujem z energijo umar mojca vendramin varčevanje energije gospodinjstvo
